Sreda, 16. 8. 2023, 22.22
1 leto, 4 mesece
Test: renault megane RS ultime 300 EDC
Dostojno slovo ikone? Preizkus številke 440 od 1.976 izdelanih.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Po slabih 20 letih se bencinsko gnani renault megane RS poslavlja. Vozili smo megana RS zadnje omejene serije ultime s številko 440 od 1.976 izdelanih. Ali za 50 tisoč evrov nudi dovolj in ali je to zares dostojno slovo Renaultovega ljudskega športnika? Med ovinki dviga utrip, a predvsem s samodejnim menjalnikom pusti zelo mešane vtise.
Renault ima bogato zgodovino v avtomobilskem športu, tako v reliju kot formuli ena. Renault 5 turbo, nato clio 16V s posebno različico williams in naposled dolgih 20 let megana v različici RS. Preživel je turbuletne avtomobilske čase in zdaj se zdi, da se megane v bencinski športni različici dokončno poslavlja. Meganu RS so pri Renaultu za slovo namenili različico ultime z omejenimi 1.976 razpoložljivimi avtomobili. Vozili smo avtomobil s številko 440 – še vedno je odličen cestni športnik, a ob koncu tako bleščeče poti bi si tak avtomobil s ceno 50 tisoč evrov zaslužil še veliko ostrejšo in bolj brezkompromisno različico avtomobila. Ultime je namreč bolj ali manj le nekoliko bolje opremljeni megane RS trophy.
Za megana RS ultime prepoznavna rumena barva.
Renault megane prve generacije. Se spomnite megana maxi?
Pred 25 leti je sredi Ajdovščine kot prvi na ciljno rampo relija Saturnus, takrat vodilne avtomobilske prireditve v Sloveniji, ki je štela za evropsko, slovensko in avstrijsko prvenstvo, zapeljal Avstrijec Raphael Sperrer. Skupaj s sovoznico Christino Hörner sta stopila na pokrov motorja strupeno rumenega renault megana maxi, prave dirkaške rakete z dvolitrskim atmosferskim motorjem, pogonom na sprednji par koles, močno razširjenimi blatniki in velikim spojlerjem na zadku avtomobila.
To je bila Sperrerjeva prva zmaga na Saturnusu in edina za ta Renaultov dirkalnik na slovenskih cestah. Avstrijec ga je na Saturnus pripeljal že dve leti prej, ko je bil megane maxi še povsem svež dirkalnik iz Renault Sporta, znanilec komaj obvladljivih dirkalnikov kit car z dvokolesnim pogonom. Ta megane je bil sredi devetdesetih na slovenskih cestah videti kot nekaj vesoljskega, izjemnega in tehnično še nikoli videnega. V trenutku je spomnil celo na obdobje nekdanje skupine B.
Reli dirkalnik na osnovi megana prve generacije je danes le še bled spomin in le še redki originalni so še v tekmovalnem stanju. To je bil Renaultov zadnji resnejši poizkus v reliju s tovarniškim moštvom. S tem dirkalnikom je svojo resnejšo kariero sklenil znameniti Jean Ragnotti.
Vsi megani v tej različici so oštevilčeni.
Bencinski megane RS je pripeljal na konec svoje poti
Renault je leta 2004 prek druge generacije megana prvič predstavil tudi serijsko športno različico RS. Ko so leta 2006 osvojili še zadnji naslov svetovnega prvaka v formuli ena, so ob tej priložnosti pripravili še posebej strupeno različico tega megana. Morda celo najboljšo med vsemi.
Od takrat je minilo že skoraj 20 let. Ime megane je pri Renaultu razdrobljeno med različne platforme, ki segajo od Francije do Koreje, od poceni bencinarja in hibrida do električnega avtomobila. Renaulta v reliju ni, v formuli ena so s svojim tovarniškim moštvom zadnjič zmagali pred 15 leti. Športnost v prihodnje kanejo prenesti na znamko Alpine, nekaterim svojim električnim modelom pa nameniti tudi zmogljivejše pogone.
Visokozmogljive športne pnevmatike in zavore so sestavni del takega avtomobila.
Obvolanski ročici za upravljanje s samodejnim menjalnikom sta nepremični, zato ob vrtenju volana občasno nista "pri roki".
Pred petimi leti so omenjali zgolj elektrifikacijo (hibridizacijo) pogona
Pred petimi leti sem na dirkališču v španskem Jerezu vozil takrat povsem svežo četrto generacijo megana RS. Takrat so nam povedali, da to zagotovo zadnja brez elektrificiranega pogona. Zdaj, ko je ta generacija pripeljala na konec svoje poti, se je izkazalo celo, da je bil to zadnji bencinsko gnani megane RS. Konec vsaj 50 let dolgega obdobja relativno dostopnih in v marsičem ljudskih športnikov iz Pariza oziroma Dieppa, kjer je sedež Renault Sporta.
Ob tej priložnosti so na ceste poslali še megana RS ultime. Izdelali so jih natanko 1.976, kar je skladno z letnico ustanovitve Renault Sporta. Avtomobil poganja že znani 1,8-litrski bencinski turbo štirivaljnik z močjo 221 kilovatov (300 konjev). Testni avtomobil je dobil značilno rumeno barvo, nekaj več opreme, lažje in bolj športne Recarove sedeže, zmogljivejše Brembove zavore.
To je dejansko megane RS trophy na manjših stereoidih, ki so namenjeni predvsem videzu in ne tehničnim izboljšavam.
Je to dostojno slovo megana RS?
Megane RS trophy, oprostite ultime, je odličen med ovinki …
Naj ne bo pomote - tak megane je odličen, uživaški in tudi precej vpadljiv avtomobil. Prijeten zvok motorja se sklada z odličnim položajem sedenja, pa ravno pravo količino moči in navora, da je to na cestah še obvladljivo. Podvozje je seveda trdo, po specifikaciji cup ustrezno znižano in na ovinkih omogoča veliko, res veliko. Vsaj ovinek v načinu sport in primerno dvignjenimi vrtljaji motorja bo voznika navdušil in spomnil, zakaj je tudi v Slovenijo v zadnjih 20 letih zapeljalo zavidljivo število športnih renaultov. Torsenov mehanski diferencial opravi svoje delo z odliko. Hvalimo tudi štirikolesno krmiljenje avtomobila.
Samodejni menjalnik EDC je spodoben, ne sodi pa med najboljše - še posebej ne pri izrazito športnih avtomobilih.
Tak ročni menjalnik smo vozili v enem prejšnjih testnih meganov RS.
Kje je odličen ročni menjalnik?
Toda za slovo si ne morem pomagati, da si ne bi želel kaj več. Nekaj bolj udarnega, brezkompromisnega, nek pogumnejši podpis skoraj 20-letni zgodovini tega modela.
Začenši z menjalnikom; tako skrajno omejena serija bi morala imeti odličen šeststopenjski ročni menjalnik. Vozili smo ga na prvem testu te generacije megana RS in bil je odličen, dejansko eden najboljših delov avtomobila. Samodejni šeststopenjski menjalnik ne upraviči svoje vloge v taki omejeni seriji.
Ragnottijev renault 5 turbo maxi z relija za SP po Korziki leta 1985.
Iz motorja bi morda lahko iztisnili še nekaj dodatnih konjev, patriotsko slovensko bi na zadku želel še Akrapovičev izpušni sistem, pa morda celo kako zares nenavadno barvo. Moja izbira? To bi bila temno modra barva s pridihom rdeče. Morda ne bi bila estetski presežek, a bila bi replika Ragnottijeve turbo maxi petke, s katero je leta 1985 na Korziki ugnal celotno falango štirikolesno gnane konkurence v skupin B – to je bil največji uspeh Ragnottija in tudi Renaulta v reliju. Ta dirkalnik imajo prav zato še vedno ponosno v svojem pariškem muzeju.
Mu bo cena zrasla?
Testni ultime je stal skoraj 51 tisočakov (50.740 evrov), kar za tak avtomobil seveda ni malo. Ljubiteljem bo prinesel ponosno lastništvo enega izmed zadnjih 1.976 izdelanih avtomobilov in veliko uživaških kilometrov, pa tudi spodobno prostoren vsakodneven avtomobil spodnjega srednjega razreda. Po praktičnosti prekaša, po voznih zmogljivostih pa ne manjšega toyoto yaris GR, ki je pri cenah okrog 50 tisočakov s štirikolesnim pogonom postavil nove mejnike. Obema je skupno dejstvo, da ju ni več oziroma ju kmalu ne bo več mogoče kupiti.
