Do službe in domov za 1,6 evra: mit ali resnica?

Največja zunanja sprememba je desni dodatek vtičnice za polnenje baterije. Odprtina za dolivanje goriva se je preselila na levo stran. Foto: Gregor Pavšič Priključni hibrid je najdražja oblika obstoječih hibridnih tehnologij. Prinaša nekaj deset kilometrov električnega dosega in tistim, ki ga ponoči polnijo doma (tak avtomobil naj bi bil zaradi nizke polnilne moči le izjemoma namenjen polnjenju na javnih polnilnicah), tudi niža mesečne stroške pogonske energije. Domača elektrika je še vedno nekajkrat cenejša kot (sicer trenutno zelo poceni) bencinsko gorivo z lokalne črpalke. Toda kaj v praksi vozniku prinaša priključnohibridni pogon, kaj od njega lahko realno pričakuje in - navsezadnje - ali je za smiselno plačati deset tisočakov oziroma 50 odstotkov več za tak avtomobil?

Renault je s capturjem to tehnologijo kot prvi pripeljal v razred kompaktnih športnih terencev oziroma križancev. Navzven se od klasičnega capturja komaj kaj razlikuje: namesto ene ima dve odprtini za točenje goriva oziroma polnjenje baterije in tudi gorivo se toči na nasprotni strani kot pri klasičnem pogonu. V notranjosti bo voznik dobil dodaten gumb za odpiranje pokrova posode za gorivo, nekoliko plitvejši prtljažnik in dodaten prikaz porabe energije na digitalnih zaslonih. Tu se razlike končajo, tudi v tej različici pa captur ohranja svoje nesporne prednosti - to so všečna in ne preveč izstopajoča zunanja oblika, zelo dobra ergonomija vozniškega prostora, veliko odlagalnih površin (še posebej tista pod ročico menjalnika) in premična zadnja klop.

Ob uporabi podeželskih cest in mestnih ulic smo dosegli 40 električnih kilometrov, taka je bila po 56 kilometrih poraba ob primestni vožnji po avtocesti in skozi mesto. Foto: Gregor Pavšič Na elektriko vsak dan do 40 kilometrov

Kako daleč se je mogoče s capturjem peljati na elektriko? Preizkusili smo dva režima vožnje z Vrhnike do središča Ljubljane. Ob uporabi regionalne ceste in mestnih ulic je doseg znašal 40 kilometrov. Porabili smo 7,4 kilovatne ure (kWh) elektrike in 0,8 litra bencina. 

Ko smo se proti Ljubljani do istega cilja nato peljali po avtocesti (hitrost med 110 in 120 kilometri na uro, skladno s prometnimi konicami) in se proti središču podali z južne obvoznice, je doseg znašal od 25 do 30 kilometrov. Spet smo porabili 7,4 kWh elektrike, a nekoliko več goriva - 2,2 litra.

Med vožnjo po avtocesti do Celja (brez uporabe elektrike) je povprečna poraba znašala 7,4 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Primerjava stroškov primestne uporabe capturja (Vrhnika-Ljubljana-Vrhnika, 56 km):

Vir: potovalni računalnik avtomobila (polnjenje doma, cena goriva 1 EUR za 1 l, poraba: 7,2l na 100 km)

Priključni hibrid je najpreprosteje (in za druge voznike pravih električnih vozil najmanj moteče) polniti doma. Moč polnjenja je nizka (3,2 kilovata) in tako tudi neobremenjujoča za hišno električno omrežje. Foto: Gašper Pirman

Brez turbinskega polnilnika je pogon manj poskočen

Voznik priključnohibridnega capturja se bo moral strinjati z določenimi kompromisi. Eno je seveda njegova cena, drugo pa zasnova pogona. Tega sestavljata atmosferski 1,6-litrski štirivaljni bencinski motor (117 kW, do 144 Nm navora) in elektromotor, ki omogoča do 205 dodatnih njutonmetrov navora. Moč se na sprednji kolesi prenaša prek brezstopenjskega menjalnika.

Pri pospeševanju se pozna odsotnost turbopolnilnika, odzivnost motorja je manj sunkovita, kot smo vajeni pri klasičnem capturju. Nič skrajno motečega ob običajni uporabi avtomobila in po meri nekoliko bolj umirjenim voznikom, le na kakšna bliskovita prehitevanja bo treba pozabiti. Do sto kilometrov na uro po uradnih podatkih tak captur potrebuje dobrih deset sekund, najbrž ob dovolj polni bateriji in dodatni pomoči elektromotorja. Najvišja hitrost znaša 173 kilometrov na uro.

Avtomoto Proti tabujem priključnega hibrida: to je zmogel v praksi

Tekmeca kot sta peugeot e-2008 in hyundai kona nudita že povsem električni pogon, Renault za zdaj stavi na priključno hibridnega. Foto: Gašper Pirman

V notranjosti omembe vrednih razlik (poleg gumba za odpiranje pokrova posode za gorivo in načina B pri samodejnem menjalniku) ni. Captur je zadržal vse dobre strani tega avtomobila. Foto: Gašper Pirman

Nočnega polnjenja baterije še opazili ne boste

Priključni hibrid je najpreprosteje (in za druge voznike pravih električnih vozil najmanj moteče) polniti doma. Moč polnjenja je nizka (3,2 kilovata) in tako tudi neobremenjujoča za hišno električno omrežje. V dobrih treh urah bo baterija polna, trajanje polnjenja doma pa ponoči seveda ni moteče in problematično.

Manj smiselno je tak avtomobil priklopiti na javno polnilno infrastrukturo. Za polno baterijo je treba imeti avtomobil priklopljen približno dve uri, v tem času pa za več kot 40 kilometrov dosega ne boste pridobili.

Z močnejšim polnjenjem bi bil še učinkovitejši

Nizka moč polnjenja je slabša stran tega avtomobila, saj bi bil z nekoliko večjo močjo polnjenja z vidika električnega pogona še bolj učinkovit v primeru potepov po Sloveniji. Pred dobrim tednom smo objavili reportažo, kako smo se s tem capturjem potepali po Koroški, Savinjski dolini in Štajerski. Če bi odmislili avtocesto do Celja, je delež vožnje na elektriko (z vmesnimi polnjenji) znašal slabo polovico celotne poti (107 kilometrov od skupno 265).

V tem primeru je poraba bencinskega goriva padla na 4,9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Če bi baterijo ob enournih postankih (ogled turističnih znamenitosti, kosilo, sprehod v naravi …) polnili močneje oziroma "hitreje", bi bilo električnih kilometrov lahko še več. Tako pa smo baterijo celo uspešneje polnili med spustom s Pohorja kot med polnjenjem ob smučišču na Rogli.

Ključne prednosti takega pogona so prav vsi neslišni kilometri

Tako kot pri večini priključnih hibridov je izkoristek pogona odvisen od voznikovih potreb in voznih režimov. Če ga redno ponoči polnimo in z njim med tednom prevozimo vsaj večji del poti do službe in nazaj domov, to nedvomno vpliva na nižje stroške goriva.

Prednost te vsakodnevne električne vožnje bo dobil tudi kupec. Zagon pogona je neslišen, prav tako manevriranje po parkirišču, ne nazadnje tudi gretje avtomobila pred odhodom od doma. To so prednosti priključnega hibrida, ki so najbrž še pomembnejše od zgolj (teoretičnih) finančnih prihrankov cenejšega "goriva".

Način rekuperacije zavorne energije v načinu vožnje B je zelo učinkovit. Tak avtomobil sicer nudi preprosto uporabo in neslišna speljevanja z mesta. Foto: Gašper Pirman

Prek funkcije E-Save je mogoče, na primer na avtocesti ali med strmimi vzponi, namensko hraniti električno energijo. Foto: Gašper Pirman

V službo in nazaj domov? Strošek od 1,6 do 2,3 evra.

Za okvirno deset tisoč evrov dražji avtomobil se bo kupec odločil prav zaradi vsakodnevnih ugodnosti uporabe električnega pogona, vsaj dolgoročno pa bi ob redni uporabi tudi znižal začetno mnogo višjo ceno.

Ob hipotetično štiri litre bencina nižji kombinirani porabi na 100 kilometrov (2,1 namesto 6,6 litra) bi se ob zdajšnjih cenah bencina in domače elektrike (pet centov na kilovatno uro) s priključnim hibridom vozil 80 evrov ceneje kot z bencinskim capturjem (preračunano na 25 tisoč prevoženih kilometrov letno). V praksi nas je 56 kilometrov vožnje med tednom (do službe v Ljubljani in nazaj, po zgoraj navedenem režimu, odvisno od deleža avtoceste) stalo od približno 1,6 do 2,3 evra.

Ob ugodnem financiranju Eko sklada je mesečni obrok priključnohibridnega capturja komaj kaj višji kot pri bencinskem

Pomemben trik pa so še zelo ugodni pogoji posojila pri Eko skladu. Ta je priključnim hibridom sicer onemogočil neposredne subvencije (še lani 1.500 evrov), zato pa lahko kupec izbere nizko obrestno mero njihovega kreditiranja. Ker ta znaša komaj 1,3 odstotka, pri Renaultovem financiranju pa 7,6 odstotka, je pri pologu 8.200 evrov (in upoštevanih akcijskih nakupnih cenah obeh capturjev) mesečni obrok priključnega hibrida komaj kaj (le 15 evrov) višji kot pri bencinskem capturju edition one TCe 140.

V tem primeru bi bilo mesečno lastništvo priključnega hibrida zaradi cenejše pogonske energije celo okrog 65 evrov nižje kot pri bencinskem capturju.

To je sicer Renaultov izračun na podlagi optimističnih predpostavk porabe bencina in elektrike. Tudi ob nekoliko manj ugodnih porabah pa se dolgoročni lastniški stroški takega avtomobila lahko izkažejo kot presenetljivo ugodni.