Ponedeljek, 10. 6. 2019, 6.13
5 let, 6 mesecev
Test nove generacije: mercedes-benz B 180D AMG line
Bo še naprej osvajal slovenska srca? #foto
V zadnja leta so v svet enoprostorcev z velikimi koraki vstopili športni terenci vseh vrst. Njihov prostor se je močno skrčil, številni so se odpovedali izdelavi takšnih avtomobilov, a pri Mercedesu so dokazali, da je potreben le pravi recept za uspeh. Družinski razred B je hitro postal prodajni kralj znamke v Sloveniji, s tehnološkim preporodom pa želi dokazati, da gre lahko prostornost z roko v roki s privlačno vsebino.
Razred B je postal šarmanten enoprostorec, ki v ospredje potiska imidž in eleganco.
Poraba na testu: 5,5 l/100 km
Cena vozila: 45.410 evrov
Čeprav razred B ob pogledu na Mercedesovo modelno paleto ni med najbolj vznemirljivimi modeli, je pri nas najbolje prodajani model znamke. To le potrjuje, da ljudje še vedno želijo klasično družinsko uporabnost in prisegajo na preverjeno karoserijsko obliko. Razred B je zato z vstopom v novo generacijo ostal zvest zapovedim predhodnika, a vso izkušnjo s tehnološkim preporodom in izpiljenim videzom vodi korak dalje.
Bolj kot s prostornostjo navduši z vsebino, ki si jo je v veliki večini sposodil pri razredu A. To vsekakor ni slaba novica, kvečjemu odlična. Razred A se je namreč s svojo napredno vsebino, domiselnimi rešitvami in umetno inteligenco hitro zavihtel na sam vrh razreda. Tam želi biti tudi B, ki ima neposredno le enega tekmeca (BMW serije 2 active tourer) in s svojim premijskim značajem preostalim tekmecem (volkswagen golf sportsvan, citroen C4 cpacetourer, renault scenic, citroen berlingo, peugeot rifter, opel combo ...) sporoča, da ne želi biti v nižji ligi.
Treba je tudi priznati, da B sicer zgoraj omenjene tekmece povsem zasenči pri obliki, dizajnu in tehnologiji, vendar za njimi zaostane pri prostorski uporabnosti. B je namreč idealen sopotnik družine z enim otrokom, morda tudi z dvema, vendar bo takrat že treba sprejeti nekaj kompromisov. Predvsem pri prtljažnem prostoru.
Paket AMG line ima veliko besede pri zunanjem videzu, a doplačilo 3.700 evrov ni majhno.
Razred A s ščepcem drugačnosti
Če zapišemo, da si je razred B za zgled vzel manjši razred A, ne bomo odkrili tople vode. To so nam večkrat poudarili tudi pri Mercedesu (na prvi vožnji ali slovenski predstavitvi), toda med avtomobiloma, ki si delita arhitekturo, oblikovalske linije in tudi skoraj celotno tehnološko naprednost, so razlike večje, kot si marsikdo misli.
Čeprav razred B odločno stopa nasproti športnim terencem in z njimi ne želi imeti veliko skupnega, je položaj sedenja v njem zajetnih devet centimetrov višji kot pri razredu A. To ne pomeni, da gre za novo vrsto križanca med enoprostorcem in terencem (tako kot bi to rad počel bistveno večji renault espace), Mercedesovi inženirji so poskrbeli predvsem za lažje vstopanje in izstopanje.
Moderna in odično zasnovana potniška kabina je po meri vsake moderne družine.
Veliko je klavirske plastike, zato je osrednja konzola dovzetna za prah in umazanijo.
Ob nakupu je obvezen dodatek pomična zadnja klop, ki bo razredu B dala pomembno družinsko uporabnost. Pomična zadnja klop obvezen kos opreme
Testni primerek še ni bil opremljen s pomično zadnjo klopjo, a kupcem je že na voljo za nakup za 430 evrov. To bo druga pomembna stvar, po kateri se bo razred B ločil od predvsem nižjega brata. Oba sta namreč enako dolga in enako široka, ima pa B nekoliko višjo strešno linijo (1.562 proti 1.440), kar prinese dodatne centimetre predvsem na zadnji klopi.
Kot tretji element bomo navedli še sovoznikov sedež, ki se za 193 evrov doplačila lahko tudi podre. Če je B opremljen z zgoraj omenjenim dodatkom, pa mu prostorske omejenosti niti ne moremo več omejevati. Prtljažni prostor s povprečnih 455 litrov ob pomiku zadnje klopi povsem naprej naraste na nadpovprečnih 705 litrov.
Omeniti je treba še zadnjo klop, ki se podira v razmerju 40:20:40, skupaj s podrtim sovoznikovim sedežem pa se kar naenkrat odprejo vrata švedskega pohištvenega velikana Ikee in možnost prevoza njihovega najdaljšega paketa.
V rokavu ima kar nekaj skritih adutov
Da gresta lahko privlačen dizajn in pojavnost zunanjega paketa (še posebej ob izbranem paketu AMG Line za 3.780 evrov) z roko v roki z uporabnostjo, dokazuje nizek nakladalni rob. Prtljago se nalaga vsega 65 milimetrov od tal, serijsko pa vsakodnevno uporabo na višjo raven dvigujejo še serijsko vgrajena električno pomična prtljažna vrata. Robert Lešnik in ekipa se dobro zavedajo, da je dober dizajn tako dober, kot je tudi uporaben. Zunanjost brez ostrih linij poskrbi, da je razred B, kljub enoprostorskim genom, eden od bolj aerodinamičnih razredov na cesti.
Dolžina: +2,6 cm, širina: +1 cm, medosna razdalja: +3 cm, sprednji kolotek: +1,5 cm, prostornina prtljažnika za drugo vrsto sedežev: -33 l (+217 l ob pomični zadnji klopi), prostor prtljažnika za prvo vrsto sedežev: +35 l, prostor za komolec spredaj: +3,3 cm, prostor za rame v drugi vrsti: +1 cm
Kjer šteje predvsem dobro počutje
Vozniški prostor je zelo moderen in ima vse tisto, kar poznamo tako iz razreda A kot tudi iz električnega mercedesa EQ. Na sredinski konzoli sta dva združena 10,25-palčna digitalna zaslona na dotik.
B tehnološko skoraj v ničemer ne zaostaja za razredom S oziroma ga v nekaterih elementih celo prekaša. Avtomobil zna odlično asistirati vozniku z avtonomno vožnjo druge stopnje, zna samodejno menjati prometni pas (na dvopasovnih cestah), samodejno vozi v strnjeni koloni in podobno. Tako kot vedno nas očara radarski tempomat, ki deluje v območju hitrosti od 0 do 210 kilometrov na uro, do 130 km/h ni nujno odvisen od talnih oznak na cesti.
Kljub vsem tem modernim sistemom pa smo v super naprednem mercedesu še vedno pogrešali slovenski vmesnik. V času, ko imajo skoraj vsi tekmeci že slovenske vmesnike, smo za Mercedes očitno še vedno premajhni, da bi ponudili možnost slovenskih menijev. Škoda.
Merilniki so zelo prilagodljivi, pregledni in eni boljših v razredu.
1,5-litrski dizelski motor je v prvi vrsti predvsem varčen.
Prtljažnik je manjši kot pri predhodniku, njegova velikost pa se lahko znatno poveča ob dokupu pomične zadnje klopi. Škoda bi bilo obrniti hrbet varčnemu dizlu
Priznamo, da smo se sprva malce zbali, kako se bo odrezal 1,5-litrski štirivaljni dizelski motor, poznan pod kodnim imenom OM608. Sodeluje s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama in je v tokratnem primeru 260 njutnmetrov navora prenašal prek sprednjega para koles. S 85 kilovati ne bo navdušil očetov s težko desno nogo, a je tudi ob štirih potnikih in prtljagi svoje delo opravil dobro.
Predvsem gre za varčno izbiro, ki je zmožna ob upoštevanju pravil varčne vožnje porabiti manj kot pet litrov dizelskega goriva. Na testu je porabil 5,5 litra goriva v povprečju, kar je glede na večinoma deževne dni in kar nekaj sto prevoženih avtocestnih kilometrov zelo dober rezultat.
Ko smo sedli za volan, smo bili sicer negativno presenečeni, saj je pred izbrisom podatkov na potovalnem računalniku v oči v resnici skočila številka 6,7 litra. Pozneje enostavno nismo zmogli ugotoviti, kako bi morali voziti, da bi se približali temu, saj nam tudi ob dinamični vožnji povprečna poraba plinskega olja ni prešla meje šestih litrov.
Res je treba za dizelski motor plačati nekaj več (proti B 160 dobra dva tisočaka oziroma proti D 180 tisočaka več), a se ob nekaj več prevoženih kilometrih to doplačilo zaradi manjše povprečne porabe hitro povrne. Hkrati pa dizelski motor, kljub temu da gre za eno izmed vstopnih ponudb, ponudi več navora in samozavesti pri avtocestnih prehitevanjih.
Od 15. aprila je sicer že mogoče s seznama opcijske opreme izbrati za 14 centimetrov daljšo pomično zadnjo klop, a testni primerek z njo še ni bil opremljen. Bolj kot na primer paket AMG smo pogrešali ta dodatek, ki bi v celoti pomagal izkoristiti potencial prtljažnega prostora.
Pogled na oba zaslona je sicer impresiven, a klavirska plastika je pravi magnet za prah. Podobno je tudi na osrednji konzoli, ki jo je nemogoče ohraniti čisto. V sovoznikovem predalu je obvezen del opreme mehka krpa, s katero moramo na nekaj dni obrisati še predobro vidni prah in prstne odtise.
Razumemo, da se z Mercedesovo gospodično ne moremo pogovarjati v slovenščini, vsekakor pa smo pogrešali slovenske menije.