Poslušajte camarovo osemvaljno simfonijo

Po oceno o športnih zmogljivostih kar na letališče

Na improviziranem poligonu smo lahko poiskali mejo zdrsa, ocenili odzivnost volanskega mehanizma in camara označili za izredno zabaven avtomobil z nekaj pomanjkljivostmi, ki pa njegov značaj okrepijo, celotne izkušnje pa nikakor ne pokvarijo.

Podvozje je bilo posebej prirejeno za zahtevne evropske ceste in voznike. Nastavljeno je bistveno trže kot v ZDA, avtomobil pa zaradi mer, visokih bokov in dolgega sprednjega dela zahteva skoncentriranega voznika. V šali smo dejali, da camaro ni pravi športnik, to pa mora vsekakor biti tisti, ki ga vozi hitro, saj dela ne zmanjka. Pravi muscle car, torej.

Zadek zlahka krmarjen tudi le s stopalko za plin

Kot smo poudarili na prvi vožnji, menjalnik zahteva odločno rokovanje. Oprijema je veliko in dolgo časa, če se voznik meji zdrsa približa previdno. Nadzorovanje vozila na meji je ob upoštevanju teže vozila (1769 kilogramov) zaradi dovolj neposredno nastavljenega krmiljenja razmeroma nezahtevno.

Dolga medosna razdalja omogoča, da lažje predvidimo odnašanja zadka in avtomobil lažje nadzorujemo med zdrsom. Bolj gladka je podlaga, lažji je nadzor, hkrati pa je prostora za napake manj. Zmogljiv motor zaradi ogromne količine navora (569 njutonmetrov) omogoča tudi nadzor kota in velikosti loka drsenja le s stopalko za plin.

Pospeševanje na valu navora od nič do elektronsko omejenih 240 kilometrov na uro

Na dva kilometra dolgi letališki stezi smo nekajkrat preizkusili camarov "launch control". Elektronika omogoča hitro speljevanje oziroma idealno obremenitev pogonskega para koles s pravo količino navora. V teoriji to pomeni stotico v manj kot petih sekundah, koliko potrebuje do dvesto štirideset, pa poglejte v kratkem videu …