Hitri in drzni po slovensko

Japonski samuraji v bitki za ponos

Japonska vozila v deželici pod Alpami, se hecate? Seveda je bilo vse videno pričakovano. Honda prednjači po številu in tudi po raznolikosti. Največ je bilo starih civicov, takšnih lepih za oko in tistih hudih za na dirkalno stezo. Subaru so zastopale impreze wrx sti, Mitsubishi pa evolution lancerji. Oboji sicer dodelani kot približki dirkalnikom, a za oko in nepoznavalce nič posebnega. Nissanov ni bilo veliko, izstopala pa sta sicer že videna 370Z in GTR.

Še nekaj ne ravno atraktivnih mazd, pa se zgodba konča. Pogrešali smo kar nekaj na naših cestah sicer videnih avtomobilov, morda ravno dva izmed teh, ki so bili najmanj zastopani, mazdino MPS-ko in pa vsaj še toyotinega GT-86.

Honda in Subaru, oba nazaj v šport!

Honda je bila še do nedavnega avtomobilska znamka, ki je izžarevala športnost, dinamiko, moč. Ljubitelji, kaj ljubitelji, pravi zaljubljenci, entuziasti jih še kar na veliko predelujejo. Ampak Honda se je orientirala predvsem na evropskega kupca, avtomobili, ki so še pred časom bili bolj kot ne špartanski, so "navešeni", eko števci in barvni merilniki več ne odsevajo niti š od športnosti.

Tudi Subaru se je spozabil in zapustil tiste prave pripadnike znamki. Subaru ima največ zares zvestih privržencev, ki pa z novimi avtomobili plavajo v temi. Kje so časi, ko je impreza krojila vrh svetovnega reli prvenstva? Navijači so in še vedno ljubijo brutalnost nekdanjih avtomobilov.

Sani Blagajčevič oziroma Neo57, ustanovitelj portala, ki združuje ljubitelje subarujev, pravi: "Še dobro, da imajo nas – predelovalce in ljubitelje, ki skrbimo, da znamka Subaru ostaja športno prepoznavna." Ko pa smo se obregnili ob sodelovanje Toyote in Subaruja, ki je na svet poslalo športna dvojčka GT86 in BRZ-ja, pa pravi, da je to sicer priznanje Subaruju, saj je Toyota vzela njihov bokser agregat in ga vgradila v svoj športen avtomobil. O tem, zakaj se je to zgodilo in zakaj je Subaru nalepil svojo značko na Versa, pa več noče razpredati.

Udeleženci JAP meeta v Ljubljani pričakujejo ponoven obrat, nekako v slogu reka Nazaj h koreninam. Janez Tomc, predsednik Honda kluba Slovenije, pravi, da mora Honda nazaj v šport in nehati to okoljevarstveno prilizovanje kupcem. Kmalu na cestah pričakujejo civica typeR, želijo si pravega (beri: ne hibridnega) CR-Z-ja in opevanega NSX-a.

Življenje japonskih samurajev pod slovenskimi Alpami

Naši predelovalci, zanesenjaki in ljubitelji japonskih vozil, vsaj kot je bilo videti na zboru v Ljubljani, živijo večinoma v letih pred prestopom iz enega v drugo tisočletje. Takrat so Japonci še izdelovali avtomobile s športnim pedigrejem in pravim karakterjem. Razlog za to, da na zboru ni bilo videti novih avtomobilov, lahko tiči tudi v tem, da so danes novi avtomobili dragi oziroma, ali pa predvsem, da niso več tako športno naravnani, temveč so ekološko ozaveščeni. Kot takšni pa se ne pojavljajo več na spisku želja predelovalcev oziroma ljubiteljev.

Vendar, kot pravijo, upanje umre zadnje. Še vedno veje pozitivizem, ljudje so v pričakovanju novih športno zmogljivih avtomobilov iz dežele sušija in sakeja, do takrat pa bodo entuziasti poskrbeli, da bodo verniki še naprej pridno hodili k maši.