Ko policist stopi v križišče: žvižgi piščalke, nato zmeda, zvok zavor …

Ko na sredino križišča stopi policist, se lahko vozniki hitro zmedejo

Sredi dopoldneva smo s policisti obiskali eno izmed ljubljanskih križišč. Ustavili smo delovanje semaforjev, na katerih je zato utripala le še rumena luč, sredi križišča pa je glavno besedo dobil policist s prepoznavnimi belimi rokavicami in glasno piščalko. Že v nekaj sekundah je sledil šok. Peška je obstala na pločniku, nejeverno gledala v policista in se obotavljala, ali naj sploh stopi na prehod za pešce. Vozniki se sprva niso zmedli in so skozi križišče peljali skladno s policistovimi kretnjami, nato pa bi skoraj počilo.

Voznik poltovornjaka se ni zmenil za policistov položaj. Ta je bil proti njemu obrnjen s prsmi, iztegnil je roke, glasno piskal in … nič. Voznik je nadaljeval pot v notranjost križišča in šele ko je policist večkrat zapored zapiskal, stopil proti njemu in s kretnjo jasno pokazal, da je zdaj v križišču glavni on, je voznik sunkovito ustavil.

Policist v vlogi prometnika predvsem pomaga pri pretočnosti prometa skozi najbolj natrpana križišča

Kot v primerljivih manj pogostih položajih v prometu je bilo tudi tokrat že nekaj minut dovolj, da smo videli vzorec zelo različnega obnašanja voznikov in njihovega poznavanja prometnih pravil. Podobno kot na primer pri krožiščih tudi križišča s policistom pokažejo, da del voznikov policijske kretnje dobro pozna, mnogi so na pravila že pozabili, marsikateri voznik pa se preprosto prepusti prometnemu toku in se ravna po vozilih pred njim.

"Ko policist stopi v križišče, marsikateremu vozniku znanje popusti in se ravna le še po občutku. Vozniki preslabo poznajo kretnje policistov, gledajo drug na drugega in se opazujejo. V našem primeru sem moral nekatere opozoriti z večkratnim žvižgom, pokazal sem nanje, a so še vedno nadaljevali vožnjo," pravi Borut Božič, izkušeni policijski inšpektor z oddelka za promet na policijski upravi v Ljubljani, ki je fizično usmerjanje prometa začel že pred 22 leti.

Glavna naloga in smisel policista, ki danes sicer le še redko stopi v križišče – to se v Ljubljani na primer dogaja predvsem v največjih križiščih ob prometnih konicah –, je razbremeniti prenatrpanost križišča. Potreba po policistu se pojavi takrat, ko je gostota prometa zelo velika. Policist v največjih križiščih v Ljubljani najpogosteje pomagajo in se prilagajajo delujočemu intervalu semaforja. Policist predvsem preprečuje vožnjo v križišče, ko je to prenatrpano, in pospešuje promet iz njega.

Policijski inšpektor: Vsak policist ne more biti tudi prometnik

Toda ker je mnogo voznikov (in še to le v teoriji) vožnjo skozi križišče, v katerem namesto semaforjev promet usmerja policist, le bežno spoznalo v avtošoli, se v konkretnem prometnem položaju hitro zmedejo. "Ko policist z desno roko kroži in v tej smeri pospešuje promet, kdo tudi upočasni ali se celo ustavi.. Ko sem s kretnjo poskušal vožnjo upočasniti, so vozniki tudi že pospešili," se svoje prakse spominja Božič, ki delo policista prometnika pogojuje z rutino in prakso.

Kot poudarja, vsak človek ni dober za vse in zato tudi vsak policist ne more biti prometnik v križišču. Treba je imeti predvsem občutek za promet, dodaja policijski inšpektor.

Položaj telesa z vodoravno iztegnjenimi rokami ali z rokami, spuščenimi ob telesu:

Vozila, ki prihajajo iz smeri, proti kateri je policist obrnjen s prsmi ali hrbtom, morajo ustaviti. Vozila, ki se policistu bližajo proti boku, lahko vožnjo nadaljujejo. Pešci lahko prečkajo le tisto vozišče, na katerem je promet ustavljen.

Pokončno dvignjena roka z odprto dlanjo:

Vsa vozila morajo ustaviti. Ta prepoved velja za vsa vozila, razen za tista, ki v trenutku policistove kretnje ne morejo pravočasno ustaviti. Enako velja tudi za druge udeležence prometa, kot so pešci ali kolesarji.

Vodoravno iztegnjena desna roka z odprto dlanjo:

Ustaviti se morajo vozila, ki z gibanjem sekajo smer, v katero je iztegnjena roka policista. To so vozniki, ki vozijo naravnost, ki zavijajo desno, in preostali udeleženci prometa, ki prečkajo vozišče.

Počasno mahanje z vodoravno iztegnjeno roko gor in dol:

Voznik, proti kateremu daje policist ta znak, mora upočasniti hitrost svoje vožnje.

Kroženje z roko v podlakti:

Voznik ali udeleženec prometa, ki mu policist daje ta znak, mora pospešiti vožnjo oziroma hitrost gibanja.

Odročena roka z odprto dlanjo proti določenemu vozilu:

Voznik, proti kateremu je usmerjena policistova dlan, mora ustaviti.