nesreča
Sobota, 11. 8. 2018, 4.05
6 let, 3 mesece
Kaj storiti, ko vas zanese na bankino? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,65
4
Čeprav morajo biti ob slovenskih cestah bankine utrjene in urejene, so nepripravljeni vozniki, ki hkrati nanje zapeljejo s povečano hitrostjo, hitro v nevarnosti. Moderni avtomobilski sistemi le delno omilijo posledice, za varno vožnjo mora poskrbeti voznik sam - pred zavojem zmanjšati hitrost, biti pozoren na dogajanje na cesti in biti v primeru nevšečnosti pripravljen na hitro reakcijo.
Neutrjene oziroma neustrezno urejene bankine so nevarne, zato ker predstavljajo drsečo in neravno vozno površino.
Povod za nesrečo je velikokrat neurejena bankina
Bankina je utrjen pas neposredno ob cesti, ker pa je veliko bankin neurejenih, posledično prihaja do večjega števila nesreč. Neutrjene oziroma neustrezno urejene bankine so nevarne, zato ker predstavljajo drsečo in neravno vozno površino. Žal je bil to povod za torkovo nesrečo, kjer so življenja izgubile tri osebe.
Ko na neurejeno bankino zapeljemo z enako hitrostjo, kot smo prej vstopili v zavoj, lahko pride do zanašanja avtomobila. Če voznik za ta manever ni pripravljen ali pa je med vožnjo počel druge stvari, bo reagiral mnogo prepozno in, kot je to običajno, še mnogo preagresivno. Vozilo začne pri tem zanašati iz smeri vožnje, še bolj pa je ta pojav izrazit, ko avtomobil na bankino zapelje le z dvema kolesoma. Levi kolesni par ima čvrsto oporo na asfaltu, desni par pa se kar naenkrat znajde na peščeni, neravni in drseči podlagi. V tem primeru postane avtomobil še težje vodljiv in nestabilen.
Mirni živci in umirjena reakcija
Naj si bo to povečana hitrost, gledanje v mobilni telefon ali pa ličenje med vožnjo - vsi elementi imajo en skupen povod - voznik ni pripravljen na nepričakovane težave med vožnjo. Zato bo v primeru težav odreagiral premočno, sunkovito in prepozno. Zaradi skupka vseh teh elementov voznika zanese na nasprotni vozni pas, kot se je zgodilo v primeru torkove nesreče, pa vozilo še zavrti okoli svoje osi.
Pomembno vlogo imajo varnostni sistemi
Že takoj na začetku je treba omeniti, da varnostni pripomočki niso vsemogočni zaščitniki, toda kljub temu igrajo zelo pomembno vlogo pri varovanju potnikov. Med najbolj zveste novodobne pomočnike spada elektronski sistem stabilizacije ESP oziroma ESC, ki mora biti z novo evropsko uredbo serijsko vgrajen v vsak nov avtomobil, ki se prodaja na stari celini.
ESP lahko do 30 odstotkov zmanjša število smrtnih žrtev pri nesrečah oziroma v veliki meri omili posledice nesreč ob zanašanju vozila, potem ko je zapeljalo na bankino. Raziskave prometnih nesreč so dokazale, da se 80 odstotkov nesreč avtomobilov, ki so opremljeni s sistemom ESP, zgodi s čelnim trkom, le 20 odstotkov pa z bočnim.
Recimo mu 'varuh', ki pomaga izničiti dve najpogostejši voznikovi napaki. Prva je reakcijski čas, ta traja pri povprečnem vozniku skoraj eno sekundo. To pomeni, da boste ob odnašanju vozila potrebovali skoraj sekundo, preden boste nastalo težavo sploh začeli reševati. ESP deluje bliskovito in vsako sekundo 25-krat preveri določene parametre, torej ni zamude in zamika v delovanju. Druga voznikova napaka je običajno povsem napačna reakcija in tudi tukaj se ESP odreže brezhibno.
Sistem ESP je dejansko nadgradnja protiblokirnega zavornega sistema, torej ABS-a. Uporablja enake senzorje na kolesih, hkrati pa dodatna enota preverja še vse tri osi: vzdolžno, prečno in rotacijo oziroma nagib. Zelo hitro zazna, če se z vozilom dogaja kaj nenavadnega, bodisi drsi z nosom iz zavoja, z zadkom ali pa kar v celoti. In potem pomaga največkrat v dveh korakih. Najprej računalnik prekine navor in moč med motorjem in kolesi, kar pomeni, da voznik lahko pritiska na plin, pa se vseeno ne bo zgodilo nič.
V drugi fazi pa začne ESP zavirati s posameznim kolesom, s tistim, ki ga je v danem trenutku treba zavreti, da bo nos ali pa zadek zopet pridobil oprijem in nehal drseti. ESP je celo tako sposoben, da kljub voznikovemu zaviranju zmore potrebnemu kolesu nameniti nekaj več zavorne moči in ga na ta način pomaga stabilizirati. Predvsem pa deluje bliskovito, obe fazi pomoči se vključita v kakšni desetinki sekunde, skratka veliko prej kot povprečen voznik sploh potrebuje za zaznavo težave.
4