Gregor Pavšič

Petek,
30. 10. 2020,
23.01

Osveženo pred

4 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,16

4

Natisni članek

Natisni članek

DEMS Nani Završnik električni avtomobili CityEl

Petek, 30. 10. 2020, 23.01

4 leta, 1 mesec

CityEl – električni trikolesnik iz Danske

Zakaj so ga klicali vaški posebnež? S temle do službe in vrtca.

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,16

4

cityel Nani Završnik | Pred okrog 15 leti: Nani Završnik med vožnjo s svojim električnim trikolesnikom cityEl. | Foto osebni arhiv

Pred okrog 15 leti: Nani Završnik med vožnjo s svojim električnim trikolesnikom cityEl.

Foto: osebni arhiv

Zgodba slovenskega navdušenca nad električnimi avtomobili, ki ga danes resda najpogosteje vidimo za volanom tesle model 3, pred 16 leti pa se je v službo vozil še s tem skrajno nenavadnim vozilom.

V začetku tedna smo objavili pogovor z Nanijem Završnikom, danes predsednikom Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS). Kot je povedal, je javnost pred slabimi 20 leti na lastnike redkih električnih vozil gledala še kot na "vaške posebneže". To je bil še čas sila navadnih, prav zares futurističnih vozil, zastarele tehnologije svinčenih baterij (danes litij-ionske) in temu primernih kratkih dometov.

Završnikovo prvo električno vozilo je bil cityEl, zanimiv električni trikolesnik. Z njim se je takrat vozil iz Kranja do službe v Ljubljani, tam pa do vrtca odpeljal še svojo hčer. Vozilo je bilo sicer namenjeno eni osebi, a v zadku je bilo mogoče peljati do 30 kilogramov težkega otroka. Njegov sedež je bil obrnjen v nasprotno stran vožnje.

avtomobil parkirišče
Avtomoto Nekoč "vaški posebnež", danes pa? "Verjamem v velike spremembe!"

Električni trikolesnik je danski produkt iz leta 1987

Vozilo cityEl so sredi osemdesetih let razvili na Danskem in ga na trgu predstavili leta 1987. Kot prvi so ga izdelovali pri družbi El Trans AS iz Randersa, pozneje pa je proizvodnjo od njih prevzelo še več drugih družb. Od leta 2009 ga izdeluje nemški CityCom.

Nanj bi lahko gledali kot na predhodnika renault twizyja. CityEl je imel voznikov prostor pred zunanjimi vplivi s pleksi steklom, pravo okno pa je bilo le na strehi. V nekaterih državah je bil uradno kategoriziran kot električni motocikel, toda z njim je voznik upravljal podobno kot z avtomobilom. Ima torej volan in stopalki za plin ter zavoro.

cityel | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Peljati se je bilo mogoče s hitrostjo dobrih 50 kilometrov na uro

Završnikovo različico je poganjal še 2,5-kilovatni elektromotor, ki je zadoščal za hitrosti do dobrih 50 kilometrov na uro. Svinčene baterije (3x 12Vx100 Ah) so omogočale do 50 kilometrov dosega. Poraba je znašala od 3,5 do pet kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov, kar je torej približno trikrat ali celo štirikrat manj, kot porabijo današnji velikoserijski električni avtomobili.

Masa vozila cityEl je bila 280 kilogramov, zato je bilo mogoče sprednji del enostavno dvigniti. Če bi odstranili baterije, bi ga lahko tri osebe celega dvignile od tal. Danes ga je mogoče dobiti tudi že z litij-ionskimim baterijami, ki doseg povečajo do okrog 120 kilometrov.

Od cityEla do tesle model 3

Završnik leta 2004 ni bil prvi lastnik takega cityEla v Sloveniji, tudi danes pa jih je še mogoče srečati. Vsaj eno vozilo prodajajo za štiri tisoč evrov.

In še zanimivost. Završnikova hči, ki jo je nekoč s tem danskim električnim posebnežem še vozil v vrtec, je pred kratkim – danes že kot samostojna voznica – za spletno stran društva DEMS opisala izkušnjo vožnjo s teslo model 3 v različici long range. Takšen je bil razvoj električnih avtomobilov v zadnjih 16 letih.