Sreda, 18. 11. 2020, 20.51
4 leta
Temelji ambiciozne strategije Velike Britanije so v “zeleni” elektriki
Uradno: Britanski ne "fosilnim" avtom, zakaj jim lahko uspe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,86
10
Velika Britanija je drugi največji avtomobilski trg, večji je le še nemški. Letos so do konca oktobra tam prodali 1,3 milijona novih osebnih avtomobilov.
Zdaj je uradno. Velika Britanija bo leta 2030 prepovedala prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov, do leta 2035 bodo še dovolili prodajo hibridov - a le tistih, ki omogočijo pravšnjo vožnjo brez neposrednih izpustov. Kako si bodo Britanci tak prehod privoščili in zakaj jim dejansko lahko uspe?
O napovedani strategiji Velike Britanije, ki je tako odločitev sicer napovedovala že za leto 2040, smo pisali že pred dnevi. Zdaj je britanski premier Boris Johnson v kolumni za Financial Times tudi uradno potrdil, da bo vlada tako usmeritev sprejela celo že deset let prej in tako pospešila prehod na brezogljično družbo.
Deset let je v avtomobilski industriji dejansko dolga doba. Pred desetimi leti o električnih avtomobilih povsem resno ni govoril še nihče drug kot Elon Musk, danes so postali že glavni trend. Njihov tržni delež hitro raste, a kljub temu je ponudba avtomobilov še vedno dokaj omejena. Glavna težava ni več doseg, temveč enostavnejša polnilna infrastruktura in njihova cena.
Velika Britanija je sprejela prav gotovo ambiciozno strateško odločitev, ki je del programa za prehod na brezogljično družbo. Leta 2030 bodo ustavili prodajo novih avtomobilov s pogonom na bencinske in dizelske motorje. Do leta 2035 bodo pustili kvečjemu prodajo hibridov, a ne vseh. Johnson je poudaril, da to velja le za tiste hibride, ki lahko opravijo omembe vredno razdaljo zgolj na električno energijo. Ob tej razlagi v to izjemo spadajo le priključni hibridi.
V desetih mesecih so Britanci letos kupili 1,3 milijona novih avtomobilov. Večina je bila bencinskih in dizelskih.
Iz današnjega vidika je takšna odločitev praktično revolucionarna. Velika Britanija je za Nemčijo drugi največji evropski avtomobilski trg. Letos so do konca oktobra prodali 1,3 milijona novih avtomobilov. Čeprav delež tistih z elektromotorjem strmo raste, je imela večina še vedno klasične bencinske in dizelske motorje.
Toda bistvo britanske odločitve leži drugje. Taka strategija ni izdelana na pamet, še malo ni niti utopična. Vsaj iz vidika smiselnosti, zaloge električne energije in kakovosti polnilne infrastrukture. Svoje bo kajpak morala dodati avtomobilska industrija in kupcem ponuditi prave produkte. Ključni temelj take strategije pa je predvsem izjemno velik delež britanske elektrike iz obnovljivih virov. Prehod na električne avtomobile, ki bi jih morali polniti z elektriko, pridobljeno iz sežiganja umazanega premoga, pač ne bi imel nikakršnega smisla.
Čez deset let bodo Britanci lahko kupili le še nove električne in hibridne avtomobile, za slednje se bo prodaja končala leta 2035. Vlado in vse partnerje čaka desetletje trdega dela za razvoj vse potrebne infrastrukture in avtomobilske ponudbe.
Britanci so lahko tako strategijo sprejeli zaradi velike količine električne energije iz obnovljivih virov. Na roko jim gredo naravne danosti, predvsem veliko vetrne energije in tudi najdaljša obala med vsemi državami v Evropi.
Ključna podlaga za ambiciozno strategijo: Britanci s hitro rastjo deleža elektrike iz naravnih virov
Velika Britanija je najbolj vetrovna država v Evropi, hkrati pa ima tudi najdaljšo obalo. To je odličen predpogoj za učinkovito rabo elektrike iz naravnih virov, kot so voda, plimovanje in veter. Britancem se zatika le pri sončni energiji.
“V desetletju ali dveh bomo v morje pred našo obalo postavili od tri- do štirikrat toliko vetrnic, kot jih imamo danes. Samo z uporabo te vetrne energije bi lahko dobili toliko elektrike, kot bi jo danes manjkalo ob nenadnem prehodu na nekajkrat večje število električnih avtomobilov. Podpiram načrt ustavitve prodaje klasičnih avtomobilov za leto 2030. Pomembno pa je, da ne postavimo le tega zidu, temveč da ima vlada tudi konkreten načrt, kako skrbeti za strategijo po tem letu,” je v oddaji Top Gear ob gostitelju Chrisu Harrisu nedavno razmišljal Graeme Cooper, predstavnik britanske državne družbe za električna omrežja.
Že do leta 2026 bodo Britanci predvidoma podvojili današnjo količino električne energije iz obnovljivih virov. Že letos pa so upravitelji državnega električnega omrežja opozorili na nujnost izboljšave sistema za hranjenje odvečne električne energije in s tem učinkovitejše porabe. To bi bili namenski hranilniki, pogosto kar zdajšnje avtomobilske baterije v drugi fazi svoje uporabe.
Pameten izkoristek omrežja in polnjenja avtomobilov
Cooper pri tem ni izrazil skrbi, da električno omrežje ne bi preneslo postopnega prehoda na električne avtomobile. Pri tem se zanaša na vztrajno rast elektrike iz obnovljivih virov, domačih sončnih elektrarn in pametnih omrežij.
“Marsikdo me vpraša, ali imamo za tako odločitev dovolj energije. Bolj pomembno vprašanje je, kdaj jo uporabljamo. Če vsi večerjamo ob 18. uri, to dvigne ceno, elektrika pa je umazana. Takrat ne bi smeli polniti še avtomobila. Ključno bo pametno polnjenje in zanj dejansko potrebujemo le primerno programsko podlago. Moj avtomobil prek aplikacije polnim, ko je elektrika poceni in čista. Tako uporabljam čisto energijo in razbremenim omrežje,” pravi Cooper.
Veliko Britancev bo električne avtomobile polnilo doma. To lahko opravijo takrat, ko je omrežje manj obremenjeno. Ne živijo pa seveda vsi v stanovanjskih hišah z lastnim dovozom. Zato pričakuje še več ponudbe polnjenja v službah, pred kinom, trgovinami. “Polniti bo treba vsepovsod,” poudarja.
Preprostost uporabe in celovite rešitve bodo tisto, kar bodo čez desetletje iskali kupci novih električnih avtomobilov. Večji del tega danes, a le v višjem cenovnem razredu, že nudi Tesla in zato tudi žanje odlične prodajne rezultate.
Avtomobilske baterije bodo postale prepotrebni hranilniki prekomerne energije
Ker imajo Britanci že danes nadpovprečno čisto električno energijo, je Cooper spregovoril tudi o življenjski dobi litij-ionskih baterij v današnjih avtomobilih. Deloma je materiale sicer mogoče tudi reciklirati, a kaj se bo z baterijo zgodilo po nekaj sto tisoč prevoženih kilometrih?
“Iz energetskega vidika me bolj zanimajo baterije po uporabi v avtomobilu, torej po nekaj sto tisoč kilometrih. Sončna energija ni konstantna in niha, prav s temi baterijami pa ta nihanja močno zmanjšamo. Ko konča baterija v avtu, bo najbrž šla v omaro in pomagala omrežju. Prek baterij bo raven zelene elektrike še lažje rasla.”
Zgled mobilne telefonije in Tesle: kako sestaviti preprosto in celovito ponudbo?
Cooper je sicer velik navdušenec nad klasičnimi avtomobili, ki pa zadnja leta vozi teslo. In prav prek zgleda Tesle, ki se je ponudbe električnih avtomobilov med vsemi prav gotovo lotila daleč najbolj celovito, je nakazal tudi potreben razvoj storitev na trgu. Kako naj se torej vsi proizvajalci in ponudniki približajo zdajšnjemu preprostemu sistemu Tesle, ki prek avtomobilov in lastnih polnilnic omogoča uporabo “priključi in polni”, preprosto plačevanje brez potrebnih aplikacij, kartic in drugih formalnosti?
“Imamo delovno skupino, del katere sem tudi sam, in vladi pomagamo pri pripravi celotne strategije in ukrepov. Zbrali smo že 21 priporočil in pričakujem, da bodo številne kmalu uzakonili. Zgledoval bi se po Tesli, a tudi po industriji mobilnih telefonov. Pred leti je bilo treba kupiti telefon, nato izbrati operaterja in dokupiti storitve. Danes je vse mnogo bolj preprosto, saj kupec s telefonom prejme celoten paket. Za tak prehod so potrebovali približno pet let. In ta paket bo ključen tudi pri avtomobilih. To bo prodaja mobilnostnih storitev, ne več le avtomobila. Verjamem, da bo konkurenca na trgu opravila svoje, da se bodo ponudniki in proizvajalci lahko povezali in izdelali uporaben sistem lažje uporabe,” je dodal Cooper.
10