Gregor Pavšič

Petek,
27. 1. 2017,
11.43

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,08

18

Natisni članek

Natisni članek

Škoda avtocesta avtocesta Policija

Petek, 27. 1. 2017, 11.43

7 let, 3 mesece

To so nova policijska patruljna vozila, videli jih boste predvsem na avtocestah #foto

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,08

18

Škoda octavia RS policija | Foto Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Policisti predstavljajo nova patruljna vozila za nadzor prometa na avtocestah. Vozili bodo škode octavie RS z dizelskim motorjem, ki zmore 135 kilovatov in doseže najvišjo hitrost 228 kilometrov na uro. Policija se v boj proti čezmerni hitrosti podaja tudi s sektorskim merjenjem hitrosti na Trojanah in s policijskim helikopterjem.

- Policija bo dobila 43 novih patruljnih avtomobilov za nadzor prometa na avtocestah.
- Škode octavie RS poganja dizelski motor in imajo dvokolesni pogon.
- Prvič bo na patruljnih avtomobilih dvižna tabla za opozorilo vozniku.
- V ponedeljek, 31. januarja, se bo začelo sektorsko merjenje povprečne hitrosti skozi trojanske predore.
- Promet na avtocestah bo začel spet aktivneje nadzirati tudi policijski helikopter.

Policistom dizelske škode octavie RS

Policisti so danes javnosti v Ljubljani pokazali prvih deset od skupno 42 novih patruljnih vozil, ki bodo namenjena predvsem nadzoru prometa na avtocestah. Policisti bodo vozili škode octavie RS z dvolitrskim motorjem TDI, ki ima moč 135 kilovatov (od 3.500 do 4.000 vrt./min.) in 380 njutonmetrov navora.

Moč se bo prek ročnega menjalnika prenašala na sprednji par koles. Najvišja hitrost dizelske octavie RS znaša 228 kilometrov na uro, do sto kilometrov na uro pa tak avtomobil pospeši v osmih sekundah. Policijske octavie RS imajo vse enako tehnično specifikacijo.

Policisti bodo vozili škode octavie RS z dvolitrskim motorjem TDI, ki ima moč 135 kilovatov (od 3.500 do 4.000 vrt./min.) in 380 njutonmetrov navora.  | Foto: Gregor Pavšič Policisti bodo vozili škode octavie RS z dvolitrskim motorjem TDI, ki ima moč 135 kilovatov (od 3.500 do 4.000 vrt./min.) in 380 njutonmetrov navora. Foto: Gregor Pavšič

Prometna varnost lani precej slabša tudi na avtocestah

"Čeprav je bilo lani na cestah manj lažje in hudo poškodovanih, je umrlo kar 130 ljudi. To je deset več kot leta 2015. Enako je tudi na avtocestah, kjer je lani umrlo 23 ljudi, leto pred tem pa 13. Policija bo zdaj pri nadzoru prometa lahko bolj aktivna," je ob predstavitvi povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije.  

Novost patruljnih vozil je posebna tabla na strehi, ki se lahko med vožnjo dvigne in izpiše obvestila voznikom za patruljnim avtomobilom. Z manjšim spojlerjem bodo imeli lahko policisti tablo dvignjeno tudi pri najvišji hitrosti avtomobila, torej nad 200 kilometri na uro.

Prvič bodo na strehah patruljnih avtomobilov tudi dvižne opozorilne table. | Foto: Gregor Pavšič Prvič bodo na strehah patruljnih avtomobilov tudi dvižne opozorilne table. Foto: Gregor Pavšič

Proti hitrosti tudi s helikopterjem in sektorskim merjenjem hitrosti

Zaradi dve leti zapored padajočih kazalnikov prometne varnosti v Sloveniji se je policija letos odločila za precej resnejši pristop k nadzoru hitrosti na slovenskih cestah. Poleg novih avtomobilov, ki bodo še posebej prav prišli na avtocestah, bo policija prihodnji mesec poskusno, marca pa v polnem obsegu spet začela nadzirati promet s helikopterjem. Ta sicer ne lovi prehitrih voznikov, temveč je s prisotnim policistom "opazovalcem" podpora policijskim enotam na cesti.

Bolj neposreden bo vpliv sektorskega merjenja povprečne hitrosti skozi trojanske predore, ki se po letu in pol zapletov s pridobitvijo ustreznih certifikatov zdaj vendarle začenja. To je za zdaj še vedno pilotni projekt. Če se bo izkazal za uspešnega, policija načrtuje podobne nadzore povprečne hitrosti tudi na drugih avtocestnih odsekih. Kot je povedal Vehovec, je cilj policije več zaporednih sektorjev, tako da voznik ne bi natančno vedel, v katerem sektorju trenutno vozi.

"Bistvo ni v številu teh sektorjev. Voznik mora vedeti, da je nadzorovan, in temu prilagoditi svojo hitrost," pravi Vehovec.

Kako bo delovalo sektorsko merjenje hitrosti?

Pred prvim predorom na Trojanah bo kamera posnela fotografijo registrske oznake vozila, po koncu merjenja pa bo enako storila še tam postavljena kamera. Obe fotografiji bosta poslani v nadzorni center, kjer sistem izmeri povprečno hitrost. Če ob upoštevanju vseh odbitkov ne presega dovoljene hitrosti, se fotografiji izbrišeta, v nasprotnem primeru se zajeti material pošlje v nadaljnjo obravnavo policiji. Celoten odsek, na katerem bodo merili povprečno hitrost, je dolg pet kilometrov.

Policija bo dobila 43 novih čeških športnih avtomobilov. | Foto: Gregor Pavšič Policija bo dobila 43 novih čeških športnih avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič

Lahko policisti na avtocesti umirijo promet?

Večjo prisotnost policije – ta je kadrovsko in finančno podhranjena, lani pa je njeno delovanje omejevala tudi stavka – na avtocestah pozdravljata tudi inštruktorja varne vožnje Brane Küzmič in Brane Legan.

"Ko se peljemo v Avstrijo ali Nemčijo, precej bolj pazimo na omejitve hitrosti, prometna pravila in podobno. Ne razumem, zakaj tega ne počnemo tudi doma. Res pa je, da na primer v Avstriji slovenski voznik nikoli ne ve, kje ga bo na cesti ujel radar ali videl policist. V Sloveniji je policija žal kadrovsko podhranjena. Velja prepričanje, da lahko prevozimo Slovenijo po dolgem in počez, pa nas ne bo praktično nihče videl, nadzoroval. Ob avtocestah imamo stacionarne radarje, tudi v naseljih nekaj, a njihove lokacije vsi vozniki dobro poznajo in promet se zato upočasni le na tistih nekaj sto metrih," je v intervjuju za Siol.net povedal Legan, glavni inštruktor pri AMZS. Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoče življenj.

Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoče življenj

Že če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo en kilometer na uro, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno štiri odstotke. Znižanje povprečne hitrosti za en kilometer na uro zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.

Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov.