Zakaj je v Sloveniji vedno kriv le voznik? Kaznovati je treba sistem. #intervju

Foto: AMZS

Statistika prometne varnosti v Sloveniji kaže že drugo leto negativnega trenda. Kako pomembna je po vašem mnenju ta statistika, ki je vendarle suhoparna in uspešnost skrbi za promet v Sloveniji ocenjuje na podlagi dveh ali treh prometnih nesreč? Bi bilo treba prometno varnost ocenjevati širše?

Statistika je pomembna za vse tiste deležnike, ki se s prometno varnostjo ukvarjajo. O smrtnih žrtvah je težko govoriti le statistično, saj so to ljudje. Vsaka žrtev povleče za seboj tudi druge žrtve, na primer sorodnike in podobno. Tudi huje telesno poškodovane bi morali obravnavati na podoben način. Vzroki za te nesreče so pogosto navedeni zelo suhoparno. Poznamo neprilagojeno hitrost in napačno stran vožnje in druge, a v teh vzrokih se skriva veliko elementov. Neprilagojeno hitrost je težko označevati s številkami. Varnost zagotavljajo prometna pravila, treba pa jih je poznati, razumeti razlog obstoja in upoštevati.

Zdi se, da je najlažje in najceneje za krivca označiti voznika. Je to prav?

Raziskave kažejo, da je za 90 odstotkov nesreč kriv človek. Pojavlja se v več vlogah, kot voznik, kot vpleteni v vzdrževanje avtomobila, načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest. Avtomobili so vse bolj moderni, imajo tudi vse več pasivne in aktivne varnosti. Ene ceste so dobre, mnogo pa je slabih cest. Lani so se nekatere res nekoliko obnovile in modernizirale. Ceste bi morale tudi odpuščati napake voznikov. Vsekakor je krivda za slabšo statistiko preveč pogosto zgolj na ramenih voznika.

"Nekateri vozniki začetniki vozijo zelo malo ali pa sploh ne vozijo. Drugi opravijo precej več kilometrov in so zelo samozavestni, a nato vidijo, da nekaterim situacijam vendarle niso tako zlahka kos. V določenih primerih v roko potisnemo tudi mobilni telefon in jim s prevračalnikom pokažemo pomen pravilno pripetega varnostnega pasu." Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

Novi zakon o voznikih je usmerjen predvsem v delovanje in organizacijo avtošol oz šol vožnje. Kako sami kot nekdanji policist in zdaj že izkušeni inštruktor gledate na pomen preventive?

Preventiva je ena izmed oblik, ki so pri zagotavljanju prometne varnosti tudi uspešne. Toda preventive pogosto prepričujejo že prepričane in zato ne dosežejo vedno dovolj velikega kroga ljudi. Ostaja osnovni problem začetnega usposabljanja in izobraževanja. Ta se sicer začne že v vrtcu, nato se nadaljuje v osnovni šoli do kolesarskega izpita, a je nato do polnoletnosti to tudi vse. Ministrstvo za šolstvo bi lahko v učne programe v srednji šoli vključilo tudi to tematiko. Še vedno imamo preveč avtošol, ki delajo slabo in hočejo dobiti le kar največji finančni učinek. Še vedno je preveč tudi zamolčanega glede afere s šolami vožnje, s prodajo potrdil varne vožnje, ki smo jo imeli pred nekaj leti. Kdor je takrat delal pod mizo, v tem segmentu ne bi smel biti nikoli več prisoten.  

Kaj opažate pri mladih voznikih, ki pridejo k vam na obvezni začetni tečaj usposabljanja?

Opažamo, da zna precej mladih pravilno nastaviti sedež in pravilno držati volan. To vedo, a tega ne uporabljajo. Enostavno ne razumejo, zakaj je to tako pomembno. To je tudi odgovornost šol vožnje, kjer bi jim morali učitelji vožnje to utemeljiti in pravilno predstaviti. Mlad voznik bi moral že v avtošoli spoznati, kako nevarna je na primer med vožnjo uporaba telefona. Bolje bi morali tudi spoznati pomen prometnih pravil, ki nikakor niso v veljavi kar slučajno in niso sama sebi namen. Po opravljenem vozniškem izpitu se pogosto izoblikujejo vzorci obnašanja, da so všečni svoji okolici, mnogokrat pa močno ogrožajo samega sebe kot tudi vse ostale udeležence v prometu.

"Neprilagojeno hitrost je težko označevati s številkami. Varnost zagotavljajo prometna pravila, treba pa jih je poznati, razumeti razlog obstoja in upoštevati." Foto: Ciril Komotar

Kakšno mnenje imajo tečajniki do svojih nekdanjih šol vožnje?

Do njih so pogosto kritični. Češ, zakaj mi pa tega niso pokazali tam, zakaj pa se o tem nismo pogovarjali in podobno. To kaže, da nekatere avtošole izobraževanja ne opravljajo dovolj dobro oziroma na neki minimalni sprejemljivi ravni.

Kaj voznik spozna ob prvem stiku s poligonom varne vožnje?

Na naših tečajih v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem jim poskušamo kar najbolje prikazati, kaj se dogaja na cesti. Vozniki tako dobijo svojo oceno, česa so sposobni, česa je sposoben njihov avtomobil, spoznajo pomen dobrih pnevmatik in te nevarne situacije doživijo na lastni koži. Nekateri vozniki začetniki vozijo zelo malo ali pa sploh ne vozijo. Drugi opravijo precej več kilometrov in so zelo samozavestni, a nato vidijo, da nekaterim situacijam vendarle niso tako zlahka kos. V določenih primerih v roko potisnemo tudi mobilni telefon in jim s prevračalnikom pokažemo pomen pravilno pripetega varnostnega pasu.

"Še vedno je preveč tudi zamolčanega glede afere s šolami vožnje, s prodajo potrdil varne vožnje, ki smo jo imeli pred nekaj leti. Kdor je takrat delal pod mizo, v tem segmentu ne bi smel biti nikoli več prisoten." Foto: AMZS

Opažate kdaj tudi nove voznike, ki torej že imajo dovoljenje, z vprašljivimi motoričnimi sposobnostmi za varno vožnjo avtomobila?

Opažamo tudi take primere. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je tak kandidat pred usposabljanjem pridobil zdravniško spričevalo. Ob pravilni strokovni pomoči se sicer tudi taki vozniki lahko veliko naučijo. Nekateri so tudi dovolj samokritični in se od vožnje odmaknejo. Najpogosteje pa pravico do vožnje marsikdo jemlje kot nekaj samoumevnega in obenem predpostavlja, da je samoumevna tudi varnost na cesti.

Ne, to nikakor ne drži. Tako za usposobljenost kot za varnost na cesti je treba nekaj narediti. Mnogi vozniki se trudijo za svojo varnost, a prometne nesreče se še vedno dogajajo. Na cestah je vse več prometa, tudi avtoceste so obremenjene in to vse vpliva tudi na statistiko. Z večjo gostoto vozil je večja možnost nesreč. Voznik lahko res stori napako, a vpet je v sistem in ta bi mu moral najprej zagotavljati varnost. Sistem bi moral izoblikovati voznika.

Bi več policistov na avtocestah naredilo red?

Čeprav kultura vožnje v Sloveniji ni tako slaba, je v zahodnoevropskih državah precej višja. Ko se peljemo v Avstrijo ali Nemčijo, precej bolj pazimo na omejitve hitrosti, prometna pravila in podobno. Ne razumem, zakaj tega ne počnemo tudi doma. Res pa je, da na primer v Avstriji slovenski voznik nikoli ne ve, kje ga bo na cesti ujel radar ali videl policist. V Sloveniji je policija žal kadrovsko podhranjena. Velja prepričanje, da lahko prevozijo Slovenijo po dolgem in počez, a ga ne bo praktično nihče videl, nadzoroval. Ob avtocestah imamo stacionarne radarje, tudi v naseljih nekaj, a njihove lokacije vsi dobro poznajo in promet se zato upočasni le na tistih nekaj sto metrih.

"Velja prepričanje, da lahko prevozijo Slovenijo po dolgem in počez, a ga ne bo praktično nihče videl, nadzoroval. Ob avtocestah imamo stacionarne radarje, tudi v naseljih nekaj, a njihove lokacije vsi dobro poznajo in promet se zato upočasni le na tistih nekaj sto metrih."

Kakšno je vaše stališče do problematike alkohola, saj vožnja pod njegovim vplivom v Sloveniji ni kaznivo dejanje, temveč le prekršek? Nekatere države v tujini, med njimi tudi nam sosednja Madžarska, so se temu že prilagodile …

Medtem ko so trenutne prometne globe precej visoke, morda je katera med njimi celo previsoka, vidim v alkoholiziranih voznikih precej večji problem. Premalo pozornosti posvečamo tudi drogam in predvsem zdravilom. Pri alkoholu se izgovarjamo, češ da smo vinorodna država in da je pitje v naši kulturi. Da, toda kultura je eno, alkohol v prometu pa nekaj čisto drugega.

Žal odgovorni v Sloveniji ne zmorejo doseči dovoljene ničelne stopnje alkohola. Takoj, ko je alkohol delno dovoljen, vozniki že začnejo špekulirati. V smislu, koliko lahko spijem, da ne bom kaznovan. Vsak, ki gre pod vplivom alkohola v vožnjo, in to gre s svojo voljo, je potencialni povzročitelj prometne nesreče. Lani je bilo skoraj 21 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, kar 41 ljudi je umrlo zaradi pijanih voznikov. Nekatere države tako vožnjo že res obravnavajo kot kaznivo dejanje. Tudi pri nas so bile že take pobude in upam, da se bodo izpeljale. Vožnja pod vplivom alkohola ne bi smela biti zgolj prekršek.

"Pri alkoholu se izgovarjamo, češ da smo vinorodna država in da je pitje v naši kulturi. Da, toda kultura je eno, alkohol v prometu pa nekaj čisto drugega." Foto: Thinkstock

Kakšne so vaše izkušnje s starostniki? V primeru afere s šolami vožnje je prišlo na plano tudi neupravičeno podaljševanje zdravniških potrdil za vožnjo …

Znano je, da so se zdravniška potrdila prodajala pod mizo. To se je dogajalo in morda se kje dogaja še danes. Prepoved vožnje avtomobila je za marsikaterega starostnika kot smrtna obsodba. Mobilnost je zanje zelo pomembna, kar najdlje želijo ostati neodvisni od drugih. Danes mnogi starostniki vendarle priznavajo težave, se jih zavedajo in so začeli tudi samoiniciativno obiskovati tečaje varne vožnje. Tam vidijo, česa so z avtomobilom še sposobni. V naši AMZS šoli vožnje pogosto poiščejo pomoč in preverjajo, ali v prometu vozijo pravilno.

Starejši vozniki in voznice kompenzirajo slabši vid in počasnejše motorične reflekse z večjo varnostjo razdaljo ali počasnejšo vožnjo. To zmorejo na podlagi svojih izkušenj, saj nekateri vozijo tudi 50 let in več ter imajo za seboj milijone kilometrov. Pojavi pa se nestrpnost ostalih voznikov, ki kdaj take situacije tudi nočejo razumeti. Zakaj je treba takemu vozniku hupati in se nanj jeziti, če pa lahko vsi na cesti sobivamo in s prilagajanjem počasnejšim na cilj morda pridemo le nekaj sekund pozneje kot sicer.

Smo Slovenci dovolj strpni vozniki?

Naša raziskava je pokazala, da imamo o strpnosti zelo različna mnenja. Vozniki so same sebe ocenili za strpne, povsem drugače pa vidijo druge voznike. Torej sebe vidimo v lepi luči, svojih napak pa nočemo videti ali se jih niti ne zavedamo. Vemo, kako ugodno je, če nam nekdo odstopi prednost ali ustavi pred prehodom za pešce, žal pa pogosto v obrnjeni vlogi na to pozabljamo.