Opozorilo: ena slaba izkušnja pretehta šest dobrih

Zato vedno zastrižem z ušesi, ko na različnih predstavitvah slišim statistične podatke. Na primer, da Slovenci v povprečju prevozimo dnevno le 40 kilometrov in da 85 odstotkov vseh polnjenj opravimo doma ali v službi. Oba podatka statistično zagotovo držita, toda v praksi se nanju ni mogoče zanašati.

Kljub majhnosti Slovenije se je že na povprečnem družinskem izletu težko izogniti vsaj krajšemu polnjenju. Foto: Gregor Pavšič Ena slaba izkušnja pretehta šest dobrih v enem tednu

Električni avtomobil nam brez težav zadošča za vsakodnevno vožnjo v službo in nazaj, nato pa je bolj pomembna izkušnja ob koncu tedna. Se lahko z njim odpeljemo do morja in nazaj, gremo lahko na brezskrben potep po podeželju in kako preprosto je avtomobil na tej poti (če je to potrebno) malo napolniti.

Če imamo enkrat v mesecu slabo izkušnjo s polnjenjem na poti, nam tudi uspešno in poceni polnjenje vse preostale dni prek domače vtičnice ne bo popravilo slabe izkušnje.

Avtomoto Elektrika se draži, navili so cene: je tak avto še smiseln?

Porsche Slovenija je kot največji trgovec v Sloveniji začel postavljati polnilnice DC tudi na podeželju. V praksi se zatakne, ko so zaparkirane z avtomobili trgovca ali pa so izven uradnega delovnega časa (to ne velja za vse) nedostopne. Foto: Gregor Pavšič

Nekateri avtomobili zmorejo izjemno visoke moči polnjenja, ki pa ne trajajo dolgo. Foto: Gregor Pavšič Zanašanje na domačo vtičnico in podcenjevanje javnih polnilnic je strel v koleno

Kdor živi v Ljubljani, se bo z domačo elektriko morda res peljal do morja in nazaj, kdor se do Kopra podaja iz Celja, bo na tej poti skoraj zagotovo potreboval postanek na javni polnilnici. Če bi bilo teh dovolj in če bi brezhibno delovale, časovna komponenta postanka za polnjenje sploh ne bi bila problematična. Ob ustreznih polnilnih vozliščih bi baterijo napolnili takrat, ko na primorskem soncu srkamo kavo ali se sprehajamo.

Vse dokler pa ta polnilna infrastruktura ne bo ustrezno razvejana (tudi glede tipov polnilnic med AC in DC), je zapostavljanje pomena javnih polnilnic in na drugi strani pretirano izpostavljanje domačega polnjenja pravzaprav strel v koleno. Ko bi se novi lastnik električnega avtomobila prvič podal do Nove Gorice ali pa prek Idrije proti Bovcu ter na poti ugotovil, da sredi nedelje pravzaprav nima niti ene uporabne hitre polnilnice DC –  kljub dejstvu, da v teh krajih domujejo izjemno pomembno dobavitelji Mahle, Hidria in Kolektor – bo zagotovo razočaran.

“Slovenski” renault twingo ostaja eden zelo redkih avtomobilov, ki na polnilnici AC izkoristijo polno moč 22 kilovatov. Foto: Gregor Pavšič Marsikateri uradni podatek močno zavaja kupca

Podobno je še vedno tudi pri uradnih predstavitvah vozil v katalogih in podobnih materialih. Morebitni kupec, ki nima izkušenj z električnimi avtomobili, si lahko ustvari napačno sliko. Na eni strani so to obljubljeni dosegi po WLTP, še bolj poudarjanje hitrosti polnjenja. Gre za izračun polnjenja v idealnih pogojih, ki pa jih je težko doseči.

Moč polnjenja skladno z napolnjenostjo baterije upada, nanjo vplivajo tudi zunanje temperature in podobno, zelo redki avtomobili imajo za zdaj prave sisteme za predgretje oziroma predhlajenje baterij. Že če bi navedenim močem polnjenja dodali besedo "do", bi bilo to do kupcev veliko bolj korektno.

Tesla ima najbolj dodelan sistem polnjenja in obračunavanja cen. Te se dnevno spreminjajo glede na čas. Daleč najceneje je take polnilnice uporabiti ponoči. Foto: Gregor Pavšič

Dobičkonosnost električnih avtomobilov? Tesla je z njimi letos že zaslužila skoraj devet milijard dolarjev.

Kateri električni avtomobil je danes najboljši, zato ponavadi ocenjujemo z nasprotne strani kot do zdaj. Najpomembnejša je izkušnja z električnim pogonom, zanesljivostjo polnjenja in programsko podporo. Na tem področju je Tesla še vedno najbolj zanesljiva in celovita, zato je tudi kljub vse dražjim avtomobilom prodajno najuspešnejša.

Letos so v devetih mesecih prodali 929 tisoč avtomobilov, z njimi ustvarili skoraj 49 milijard dolarjev prihodkov od prodaje in imeli 8,7 milijarde dolarjev neto dobička. Proizvodnja električnih avtomobilov je ob tako učinkoviti proizvodnji zelo dobičkonosna.

Tesla z 281 registriranimi novimi modeli Y in 3 obvladuje trg električnih avtomobilov v Sloveniji. Model Y je tudi najbolje prodajani posamezni model, najbližje mu je škoda enyaq. Foto: Gašper Pirman

V Sloveniji izven avtocestnega križa primanjkuje hitrih polnilnic DC, ki so v povprečju 50-kilovatne. Foto: Gregor Pavšič

Med novimi avtomobili v Sloveniji ima elektrika petodstotni delež

Kaj pa Slovenija, v kateri je kljub majhnosti države delež novih električnih avtomobilov še vedno le petodstoten? Kolikšno je zanimanje in ali so avtomobili predragi, je trenutno objektivno težko oceniti. Avtomobilov na trgu ni dovolj in večina je skoraj razprodanih.

Deset najbolje prodajanih električnih avtomobilov v letu 2022 v Sloveniji:

vir: Sekcija za vozila, Trgovinska zbornica Slovenije

Prvi uvozniki tudi že s celovitimi rešitvami

Med trgovci se je elektromobilnosti najresneje lotil največji avtomobilski trgovec Porsche Slovenija. Celovito so se lotili ponudbe vseh podpornih storitev za kupce. To so tako solarne celice kot baterijski hranilniki, prav tako tudi digitalne kontrolne enote za vzpostavitev pametnih omrežij.

Ta tehnologija danes celo še prehiteva čas, saj bodo sončne elektrarne še bolj zaživele po spremembah zakonodaje, hranilniki pa v roku dveh ali treh let po padcu tako imenovanega netmeteringa. Vzpostavitev takih omrežij doma bo lahko skrbela za cenovno učinkovito polnjenje. Trgovci so za zdaj še bolj skopi z informacijami o cenah in kakšna naložba je potrebna za celovito rešitev, a bodo cene predvidoma v nekaj letih lahko upadle na razmeroma sprejemljivo raven.

Novost na trgu bo kmalu tudi toyota bZ4X. Foto: Gregor Pavšič

Take baterijske hranilnike za Moon oziroma Porsche Slovenija izdeluje mežiška družba TAB. Foto: Porsche Slovenija

Enoten sistem marsikaj poenostavi, to je dokazala že Tesla

Prek sistema Moon v eno skupino združujejo tudi slovenske javne polnilnice. Čisto vse sicer še ne deluje brezhibno, toda na papirju je taka celovita skrb za lastnike električnih avtomobilov izjemno pomembna. To je že dokazala Tesla.

Digitalizacija električnih omrežij lahko zniža cene

Prav pametna omrežja so namreč tudi tisto, kar bi ob večjem številu električnih avtomobilov lahko poskrbelo za ustrezno stanje realno starega električnega omrežja. Mogoče bo na primer ob 22. uri, ko se začne obdobje nočne tarife, vse želene domače polnilnice postopno vklapljati in postopno dvigati tudi moči polnjenja.

Take rešitve bodo še posebej pomembne za izkoristek elektrike takrat, ko bo ta na trgu še najcenejša. Primer Tesle, pametnega omrežja in prilagajanja cen na njihovih hitrih polnilnicah: sredi dneva, ko je povpraševanje po njih največje, lahko danes ena kilovatna ura stane že več kot 60 centov, sredi noči je cena trikrat nižja.

Bo ključni dejavnik politika?

Domačo nalogo bodo morali opraviti vsi. Avtomobilski proizvajalci so električne avtomobile že izdelali skoraj vsi. Nekateri so že razvili namenske platforme, številni zgolj predelali obstoječe bencinsko gnane modele. Obe rešitvi načeloma delujeta, a uporabniška izkušnja se zelo razlikuje. Trgovci čakajo na konec dobaviteljskih težav in čakajo tudi na države oziroma Evropsko unijo, da sprejme ustrezno strategijo pospešenega razvoja infrastrukture. Tako za električna vozila kot tudi preostale alternativne pogone, med katerimi ima visok potencial predvsem vodik.

In za konec, največji trgovci (uvozniki) kljub krizam kujejo vse višje dobičke in če bi majhen del teh iz lastne denarnice namenili za spodbude ter lokalno pocenili električna vozila, bi kupci zanje spet stali v vrsti. Da Slovenci proti elektromobilnosti, dokler je ta "poceni", pravzaprav nimajo prav nič, se je v preteklosti že pokazalo.