Nedelja, 16. 8. 2020, 0.09
4 leta, 3 mesece
Iz Slovenije na Nordkapp z 31 let starim yugom
Slovenca z 31 let starim yugom na skrajnem severu Evrope
Dva Slovenca sta v petek z 31 let starim yugom dosegla najbolj severno točko Evrope, to je Nordkapp na severu Norveške. Celoten cestni potep, ki sta ga začela in ga bosta končala na hrvaškem Pašmanu, bo zanju dolg več kot 10 tisoč kilometrov.
Že pred dobrimi štirimi leti smo pisali o Marjanu Naberniku iz Slovenj Gradca, ki je takrat z yugom potoval proti Portugalski in Maroku. Letos se mu je v avtomobilu pridružil še prijatelj Franci Poklič in cilj tokratne odprave z njunim preprostim avtomobilom je bil slavni Nordkapp na severu Norveške. Tamkajšnji rt, kjer se konča cesta E69, je najbolj severna točka Evrope, ki jo je mogoče doseči z avtomobilom.
“Ravno se vračava nazaj prek Finske, sva okoli 600 kilometrov pred Helsinski,” se nam je včeraj s poti oglasil Nabernik. Njegov yugo je danes star 31 let in v zadnjih šestih letih je z njim opravil štiri daljše poti. Najprej iz Slovenj Gradca do Pašmana in nazaj (tisoč kilometrov), nato prek Balkana do Grčije (3.500 kilometrov) ter že omenjeni potep do Portugalske in Maroka (8.000 kilometrov).
Odločitev o roadtripu povsem spontana med poletnim dopustom na Pašmanu
Letošnja vožnja na sever Evrope je bila nov korak naprej. Celotna pot bo dolga več kot 10 tisoč kilometrov.
“Odločitev za ta potep je bila povsem spontana. S Francijem sva bila še 8. avgusta skupaj na Pašmanu. Pogovarjali smo se, da bi bilo zanimivo videti Nordkapp. Takoj je padla odločitev in šla sva na pot. Poklical sem prijatelja, ki je yuga doma registriral, saj že dve leti ni bil v uporabi. Če sva tisto soboto sprejela odločitev o poti na Nordkapp, sva se v torek že odpravila iz Slovenj Gradca,” razlaga Nabernik.
"Yugo je bil dve leti parkiran pod skednjem. Medtem ko sem se peljal s Pašmana, mi ga je prijatelj doma usposobil in registriral. Z yugom se zdaj peljem nazaj na Pašman," razlaga Marjan Nabernik.
Spanje med potjo, v tem primeru ob fjordu ob norveškem mestu Alta.
Spanje pod milim nebom in težave s prehodom državnih meja v Skandinaviji
Že 20 kilometrov po vstopu v Avstrijo sta dobila kazen za prehitro vožnjo. Ker ima yugo dodatno ozvočenje in to zaseda večji del prtljažnika, sta imela vse svoje stvari na zadnjih sedežih. Slovenca priznavata, da sta glasbo poslušala le prvih 200 kilometrov.
Prvi dan sta prevozila 1.500 kilometrov in se utaborila na nemško-danski državni meji. Prespala sta v spalni vreči na žitnem polju pod milim nebom, po štirih urah počitka pa nadaljevala pot in s trajektom prispela na Švedsko.
Nato pa se je začelo zapletati z omejitvami, ki so posledica ukrepov proti širitvi okužb s koronavirusom covid-19. Ko sta namreč dan in pol vozila po Švedski in želela vstopiti na Finsko - to bi bila prek Norveške nato najkrajša pot proti severu -, so jima na meji vstop prepovedali. Zanju bi bila obvezna karantena. Kaj kmalu sta spoznala, da postaja vprašljiv tudi vstop na Norveško in morda tudi doseg Nordkappa.
Na Nordkappu v petek dopoldne, za celotno pot 300 litrov bencina
“Jasno nama je bilo, zakaj sva na Švedskem srečala le en avtodom s tujimi registrskimi tablicami. Odločila sva se za vstop na Norveško. To nama je pot podaljšalo za 650 kilometrov oziroma devet ur vožnje. To je pomenilo vožnjo v megli med norveškimi ledeniki in skozi neokrnjeno naravo. Prispela sva do manjšega mejnega prehoda, kjer sva policistom uspela pojasniti, od kod prihajava in da se na poti nisva nikjer ustavljala. Tako so naju le spustili v državo,” zanimivo pot opisuje voznik yuga.
V tej noči sta si privoščila nekaj ur oddiha na norveškem fjordu, ob sončnem vzhodu ob 3. uri zjutraj pa sta nadaljevala pot proti Nordkappu in cilj dosegla v petek ob 11. uri dopoldne.
In še to: do polovice poti sta trinajstkrat dolila gorivo in porabila okoli 300 litrov bencina.
Dva Korošca na severu Evrope.
Med vožnjo po severu Skandinavije je treba paziti predvsem na lose, ki prečkajo cesto.
18