Ljubljana proti Oslu: ob takih cenah bi si tudi Slovenec hitreje premislil

V Ljubljani je športni porsche 911 ali BMW M3 veliko cenejši kot v Oslu, za Norvežana pa je tudi najzmogljivejši električni BMW i4 že danes cenejši od najosnovnejšega bencinskega serije 3. Vse to kaže na precej drugačno obdavčitev novih avtomobilov na Norveškem, kjer neposrednih državnih subvencij sicer nimajo.

Norvežani nimajo subvencij, imajo pa spodbujevalno davčno politiko - ki si jo kot država, kar prav gotovo je pomembno, zavoljo blaginje lahko tudi privoščijo.

Tesla je z modelom Y tudi letos najbolje začela leto na Norveškem. Foto: Gregor Pavšič Volkswagen, Hyundai, Renault, Peugeot, Citroen ... ponudba le še električna

Na Norveškem je danes ponudba v avtomobilskih salonih povsem drugačna kot drugje v Evropi. Ker je znašal norveški delež električnih avtomobilov v lanski prodaji že 83 odstotkov, mnoge vodilne znamke klasičnih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje sploh ne prodajajo več. Norvežani tako ne morejo več kupiti volkswagen golfa, niti ne renault clia ali pa klasičnega peugeota 2008, prav tako ne bencinske ali hibridne hyundai kone. Znamke, kot so Volkswagen, Renault, Hyundai, Peugeot in Citroen, imajo v ponudbi le še polno električne avtomobile.

Potemtakem ne čudi dejstvo, da so bili tudi januarja na vrhu prodajne lestvice le električni avtomobili. Delež električnih je bil januarja 92-odstoten. V prvi dvajseterici sta bila le dva modela (volvo XC40 in toyota C-HR), ki nimata izključno (ali pa ga sploh nimata) električnega pogona. Na vrhu so bili tesla model Y, hyundai kona, nissan leaf, nissan ariya, volkswagen ID.4, MG 4, volvo XC40, audi Q4 e-tron, tesla model 3 in ford mustang mach-e. Z izjemo Tesle, ki je imela januarja 21-odstotni delež na trgu, so ostale znamke dokaj enakovredno razporejene.

Avtomoto Nori davki: zaradi izpusta CO2 do 60 tisoč evrov doplačila

Razlike v ceni med Slovenijo in Norveško

Izjemno hiter preboj električnih avtomobilov na Norveškem pa ni povsem naključen. Norvežani nimajo subvencij, imajo pa spodbujevalno davčno politiko - ki si jo kot država, kar prav gotovo je pomembno, zavoljo blaginje lahko tudi privoščijo.

Hyundai na Norveškem ponuja le štiri modele in vsi so električni. Kona z elektromotorjem stane le dobrih 30 tisočakov. Foto: Hyundai

Za Norvežana je električni bZ4X ugodnejši od hibridnih corolle cross ali RAV4. Foto: Gregor Pavšič Norveški "DMV" za električne ne velja

Vsaka nakupna cena novega avtomobila na Norveškem poleg davka na dodano vrednost vključuje tudi dodatni enkratni davek, ki se plača ob nakupu. V Sloveniji bi mu rekli davek na motorna vozila in pri tem davku se upošteva tudi masa vozila. Ta davek znotraj nakupne cene za športni terenec velikosti toyote RAV4 znaša več kot 15 tisoč evrov.

Za električne avtomobile ta dodatni davek odpade in to nemudoma vpliva na razliko v ceni. Celotna davčna politika je usmerjena tako, da bolj obremeni klasične bencinske in dizelske avtomobile, enako tudi športne modele. Če ga bodo v prihodnje dodali tudi električnim vozilom, bo to vplivalo tudi na dvig njihovih cen. Toda bencinske konkurence takrat očitno na trgu novih avtomobilov ne bo več.  

Na glavo obrnjene avtomobilske cene

Kot kažejo zgornji podatki, bi bil v Sloveniji BMW M3 kar 83 tisočakov cenejši, porsche 911 GT3 pa bi bil cenejši za več kot 52 tisoč evrov. Toyotin bZ4X je na Norveškem cenejši od hibridnega RAV4 in celo od corolle cross, v Sloveniji je ravno nasprotno.

Občutno cenejše kot v Sloveniji so za Norvežane tudi tesle - razlika znaša skoraj osem tisočakov. Bolj kot primerjava med Norveško in Slovenijo je pomembna primerjava znotraj države med posameznimi tipi modelov. Tako je BMW i4 tudi v športni različici M50 cenejši od najosnovnejšega BMW serije 3, kar nekaj manjših električnih avtomobilov pa se z izhodiščnimi cenami giblje okrog meje 30 tisoč evrov.