Četrtek, 8. 11. 2018, 4.00
5 let, 5 mesecev
Poleg avtoceste na Norveškem odkrili izjemno najdbo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,20
2
S pomočjo georadarja so norveški arheologi na travniku tik ob avtocesti in le pol metra pod zemljo našli zakopano starodavno 20-metrsko vikinško ladjo. Kot predvidevajo, so odlično ohranjeno ladjo v posebnem pogrebnem ritualu zakopali skupaj z visokim vikinškim vojakom. Gre za neverjetno odkritje, saj so do zdaj našli le tri podobna pokopališča, prvi geološki posnetki pa kažejo, da je ladja odlično ohranjena in nedotaknjena.
Pri NIKU so v računalniškem programu grafično ponazorili, kakšna naj bi bila ladja ob pokopu.
Najdišče tik ob norveški avtocesti
Ladjo Jellstad so našli ob kmetiji v regiji Ostfold na jugovzhodu Norveške. Najdišče, poimenovano Viksletta, leži blizu spominskega pokopališča Jelle in v neposredni bližini vedno polne avtoceste Rv41. Arheologi z Norveškega inštituta za kulturno dediščino (NIKU) so s pomočjo strokovnjakov inštituta Ludwig Boltzmann za arheološke prospekte in virtualno arheologijo (LBI ArchPro) zaznali ladjo s pomočjo georadarja. Gre za zelo pomembno odkritje, saj je to šele četrta odkrita vikinška ladja v zgodovini.
"V Skandinaviji so našli le manjše število zakopanih ladij. Le Gokstad, Oseberg in Tune so v resnici dobro ohranjene. Zadnjo izmed teh, Oseberg, so našli in izkopali leta 1904, ko so bile metode arheologov bistveno manj napredne kot danes. Ta najdba ponuja možnosti za moderno in edinstveno raziskovanje. Uporabi se lahko neinvazivno metodo, moderno izkopavanje in dokumentacijsko metodologijo, kar ponuja boljše razumevanje fenomena pokopavanja ladij," je ob razkritju najdbe dejal Erich Nau, arheolog pri NIKU.
Napredna tehnologija omogoča boljše rezultate
S pomočjo najnovejšega georadarja so poleg ladje odkrili osem prej neodkritih pokopališč in več daljših hiš. Žal so pokopališča že nekoliko poškodovali kmetje z obdelovanjem zemlje, a na zadovoljstvo arheologov pod zemljo ostaja dovolj dokazov, ki jih bodo lahko uporabili in preučili.
Raziskovalci še niso zakopali v zemljo, saj si želijo začeti izkopavanja z novim, manj invazivnim načinom. Uporabiti bodo morali vse moderne metode arheologije. Les se bo takoj, ko bo prišel v stik z zunanjimi elementi, začel razkrajati, s posnetkov georadarja pa je razvidno, da je ladja v povsem nedotaknjenem stanju. Za zdaj nameravajo opraviti dodatne preglede območja, celoten izkop ladje pa ni izključen.
To je fotografija, ki jo je ''narisal'' georadar.
Ladja je zakopana le pol metra pod zemljo
Ladja počiva le petdeset centimetrov pod vrhnjo plastjo zemlje in je dolga približno dvajset metrov. Glede na posnetke sta ladijski gredelj in dno povsem ohranjena. Ker še niso začeli izkopavanj, je raziskovalcem težje določiti, kdaj so ladjo skupaj z visokim vojakom pokopali, a glede na prejšnje najdbe ladja izvira iz osmega ali devetega stoletja.
Za vikinško kulturo ni nič nenavadnega, da so padlega visokega vojščaka pokopali skupaj z njegovo ladjo. Pred več kot tisoč leti je ladja veljala za izredno dragocen simbol bogastva in statusa v družbi, zato ni presenečenje, da so že prej odkrili takšne najdbe. Arheologi so v preteklosti v zakopanih ladjah že našli ostanke ljudi, leta 2011 pa so na Škotskem arheologi v petmetrski ladji našli vojaka, pokopanega skupaj z njegovim ščitom, sulico, sabljo in drugimi stvarmi.
"Pokopi ladij v pozni železni dobi - od šestega do enajstega stoletja - so značilni za skandinavske dežele. Večina izkopanih primerkov izvira iz devetega ali desetega stoletja, torej iz vikinške dobe, zato lahko predvidevamo, da je nova najdba stara od 1.000 do 1.200 leti. Toda za zdaj nove najdbe še ne moremo točno časovno umestiti, to bo mogoče šele med izkopavanji," je dejal Nau.
Ob ladji so našli še nekaj večjih podolgovatih hiš in ostanke pokopališča.
Moč in vpliv
Ladja bi lahko bila del večjega pokopališča, vendar je bila nedvomno oblikovana tako, da je razkazovala moč in vpliv. Še pred izkopavanjem in začetkom raziskav je Lars Gustavsen, vodja projekta in arheolog, dejal, da obstaja zelo velika verjetnost, da bodo v ladji našli ostanke visokega vikinškega vojščaka.
Raziskovalci so našli še pet daljših hiš oziroma hal, saj so nekatere izmed njih izredno velike. To najdišče zelo spominja na drugo vikinško najdišče Borre v okrožju Vestfol, ki je na drugi strani Oslofjorda.
Odkritje je le prvi del raziskovanja, saj bodo v prihodnosti šele začeli izkopavanja. Pri tem bi lahko našli še številne druge podrobnosti, ki jih fotografija georadarja ne razkrije.
2