Gregor Pavšič

Sobota,
1. 4. 2017,
17.19

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,33

Natisni članek

Natisni članek

letalo potovanje nasvet

Sobota, 1. 4. 2017, 17.19

7 let, 1 mesec

Pet nasvetov proti letalskemu "jet lagu". Ga je mogoče prelisičiti?

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,33

Pritisk v letalski kabini je na potovalni višini podoben tistemu na tri tisoč metrih nadmorske višine, na človeško telo negativno vplivajo tudi menjava več časovnih pasov, redkejši in suh zrak ter neudoben način potovanja. "Jet lag" je težko prelisičiti, njegove negativne vplive pa je mogoče omiliti, pravi slovenski kapitan pri Emirates Andraž Kosi.

Airbus a380. | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Potovanje z letalom na druge celine je za potnike, ki tako dolgih poletov niso navajeni, pravi šok za telo. Sedeži na letalih so ozki in neudobni, letalo si delimo z več sto preostalimi potniki, veliko je motečih dejavnikov, ki negativno vplivajo na počutje. Ljudi najbolj prizadene tako imenovani jet lag, o katerem govorimo pri menjavi vsaj dveh časovnih pasov. Potniki ga občutijo različno, z nekaterimi ukrepi pri potovanju pa se je na njegov vpliv vendarle mogoče pripraviti.

Kako bi preživeli deset ur in več na višini Triglava?

Čudeža vseeno ne moremo pričakovati in tako dolgi poleti človeško telo vselej utrudijo. Ko je letalo na potovalni višini, je zračni pritisk v kabini približno enak kot na nadmorski višini okrog tri tisoč metrov. Si predstavljate, kako bi preživeli deset ur in več na višini Triglava?

"Zrak na letalu je veliko redkejši in izredno suh iz tega tudi izhaja utrujenost po dolgem poletu. V vsakem primeru je obvezno tudi gibanje, ki pa naj bo umirjeno in kolikor se le da sproščujoče," svetuje Andraž Kosi, slovenski kapitan pri družbi Emirates iz Dubaja, ki opravlja polete tudi na enem izmed najdaljših neprekinjenih komercialnih linij na svetu. V zraku preživi tudi več kot 17 ur na dan.

Andraž Kosi je kapitan na boeingu 777 pri družbi Emirates v Dubaju. | Foto: osebni arhiv Andraž Kosi Andraž Kosi je kapitan na boeingu 777 pri družbi Emirates v Dubaju. Foto: osebni arhiv Andraž Kosi

Začetek priprave biološke ure telesa dva dneva pred potovanjem

Medtem ko se je kot profesionalni pilot, ki se ima med poletom zaradi dvojne posadke možnost umakniti v svoje prostore in si privoščiti počitek, takih potovanj že navadil, je precej drugače z vsakdanjimi potniki.

"Razmišljanje, da bomo lahko samo s pravilnim načinom potovanja premagali 'jet lag' je napačno. Ta ima največji učinek na človeško telo šele dan ali dva za tistim, ko smo že pristali na določeni destinaciji. Na negativne učinke se je najbolje začeti pripravljati približno dva dneva pred našim potovanjem. Našo biološko uro poskusimo čim bolj prestaviti na tisti čas, kamor potujemo. Če se le da, je čezoceanski polet dobro začeti v utrujenem stanju, brez kakršnegakoli alkohola in z veliko popite vode. Pred začetkom potovanja je dobro zaužiti tudi lahek obrok," dodaja Kosi.

Pazite tudi na izbiro sedeža. Kdor sedi ob prehodih in blizu stranišč, bo deležen večjega števila motečih dejavnikov. V prvem ali poslovnem razredu bo potovanje seveda še bistveno manj obremenjujoče. | Foto: Getty Images Pazite tudi na izbiro sedeža. Kdor sedi ob prehodih in blizu stranišč, bo deležen večjega števila motečih dejavnikov. V prvem ali poslovnem razredu bo potovanje seveda še bistveno manj obremenjujoče. Foto: Getty Images

Pet nasvetov za prilagajanje na "jet lag":

Nastavite uro
Na dolg polet z letalom in potovanje skozi več časovnih pasov se je mogoče dobro pripraviti že vnaprej. Prvi korak je nastavljanje ure na čas na končni destinaciji potovanja, s katerim začnemo naš ritem prilagajati novemu časovnemu pasu. Če potujemo proti zahodu, je priporočeno že nekaj dni pred potovanjem doma odhajati spat ob poznejših urah, pri potovanju proti vzhodu pa ravno nasprotno. Na drug ritem spanja se je v domači postelji tudi lažje prilagajati kot na bistveno manj udobnem sedežu na letalu. Od ure, kdaj bomo pristali na cilju, so pogosto odvisne tudi odločitve glede količine spanja na letalu. Če je v času potovanja na cilju dan, je polet bolje kot za spanje izkoristiti za počitek ali delo.

Izbira sedeža
Kdor si lahko privošči potovanje v prvem ali poslovnem razredu, bo zagotovo potoval udobneje. Ne toliko zaradi boljše postrežbe, hrane in pijače, temveč predvsem zaradi širših sedežev z večjim naklonom. Nekateri lahko sedež zložijo celo v ravno posteljo. V ekonomskem razredu so pogoji bistveno drugačni. Priporočljivo se je izogibati sedežu ob prehodih in blizu stranišč, kjer je največ gneče, hrupa in motečih dejavnikov. Vse to vpliva na ritem spanja, ki ga poskušamo privzeti. Polet je najmirnejši, ko sedimo ob oknu. S pomočjo blazine se lahko naslonimo na steno letala, med poletom nas ne bodo motili drugi potniki, ko bodo hoteli vstati in se sprehoditi po letalu.

Pitje vode, alkohola in kave
Zrak na letalu je zelo suh, zato je priporočljivo predvsem pitje vode. Na kakovost spanja negativno vplivajo prevelike količine popite kave ali celo alkoholnih pijač. Na visoki nadmorski višini ima alkohol močnejši vpliv kot na tleh, prav tako dehidrira telo. Alkoholna pijača lahko nekaterim potnikom pomaga zaspati, a lahko pozneje negativno vpliva na njihovo počutje.

Zaščita pred okolico
Na velikih čezoceanskih letalih si prostor delite z več sto preostalimi potniki. Ti so različnih narodnosti, navad, načinov obnašanja in tudi količine hrupa, s katero motijo okolico. Na dobro preživet dolg polet, na katerem se poskušamo kar najbolje pripraviti na menjavo več časovnih pasov, se je zato treba kar najbolje opremiti proti tovrstnim motečim dejavnikom. Pripomočki so lahko zelo preprosti. To so na primer čepki za ušesa, prekrivalo za oči in naslonjalo za vrat. Zelo priročna je lahko tudi odeja, s katero telo ogrejemo, kar nam pomaga zaspati. Obenem to prinaša tudi občutek domačnosti.

Uspavalne tablete
Spati na neudobnem letalu zagotovo ni preprosto in je odvisno od vsakega potnika posebej. Nekateri si pomagajo tudi z uspavalnimi tabletami. Te strokovnjaki iz zdravstvene stroke, ki so se ukvarjali z vplivom dolgega poleta na človeško telo, priporočajo šele pri poletih, daljših od osem ur.