Petek, 19. 7. 2019, 14.06
5 let, 4 mesece
"Prezračiti in šele potem vklopiti klimatsko napravo"
Klima v avtomobilih: to napako stori največ voznikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,34
10
Ko se temperature zopet počasi dvigajo nad 30 stopinj Celzija, se notranjost avtomobila lahko segreje tudi do 50 stopinj Celzija. Velike temperaturne razlike imajo negativen vpliv na počutje in osredotočenost voznika, prehitro hlajenje s klimatsko napravo pa ima lahko dolgoročne posledice na zdravje potnikov.
Pri temperaturi notranjosti vozila 35 stopinj Celzija se lahko voznik odzove do 20 odstotkov počasneje kot pri temperaturi notranjosti 25 stopinj Celzija.
V notranjosti avtomobila nastane učinek tople grede
V času poletne pripeke, ko se temperature dvignejo krepko nad 30 stopinj Celzija, se skozi dan močno segreje tudi notranjost jeklenih konjičkov. V avtomobilu, ki je več ur parkiran na vročem soncu, lahko temperature narastejo tudi na 50 ali 60 stopinj Celzija. Poleg izredne vročine ima na voznikovo zbranost velik vpliv tudi upravljanje klimatske naprave.
Prevroča notranjost vozila negativno vpliva na zbranost voznika
Take razmere pa neposredno vplivajo na zbranost voznika. Pri temperaturi notranjosti vozila 35 stopinj Celzija se lahko voznik odzove do 20 odstotkov počasneje kot pri temperaturi notranjosti 25 stopinj Celzija. Učinek je tako podoben kot pri ravni alkohola 0,5 grama na liter krvi.
Hlajenje avtomobila, še preden vanj vstopimo
Sončna energija kot kratkovalovno sevanje vstopi skozi steklo v notranjost avtomobila, tam pa pronica v različne materiale, ki jo absorbirajo in začnejo oddajati nazaj v prostor v obliki dolgih valov. Ti ne morejo pronicati skozi steklo, zato v avtomobilu nastane učinek tople grede. Temperatura začne hitro naraščati, ob dovolj dolgi izpostavljenosti soncu pa lahko v avtomobilu doseže tudi do 50 stopinj Celzija.
Pri nekaterih avtomobilih je mogoče prek daljinskega ključa že vnaprej odpreti stranska okna in tako začeti postopek hlajenja. Pri tem je priporočljivo vztrajati vsaj kakšno minuto in šele nato vstopiti v notranjost vozila in vključiti klimatsko napravo. V tisti prvi minuti najbolj vroč zrak že zapusti notranjost avtomobila. Tako se notranjost s temperature 50 ali 60 stopinj Celzija ohladi vsaj za polovico. Nato zapremo okna in vklopimo notranje kroženje zraka.
Pomembno je, da notranjost avtomobila predhodno prezračimo in s tem znižamo temperaturo. Šele nato prižgemo klimatsko napravo in šobe usmerimo stran od voznika ali potnikov.
Velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo
Vročina ima velik vpliv na zbranost voznika.
na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave.Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi, namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.
Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku.
Pri uporabi osebnih avtomobilov je, da bi se izognili izpostavljenosti hitrim temperaturnim razlikam, priporočljivo zmanjšati hlajenje 5 do 10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.
Postopno ohlajevanje, zračniki usmerjeni v strop
Notranjost avtomobila je smiselno hladiti postopoma. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme biti previsoka. To še posebej velja za kratke poti, ko pogosto vstopamo in izstopamo iz vozila. Izpostavljenost drastičnim temperaturnim razlikam lahko dolgoročno slabo vpliva na zdravstveno stanje uporabnikov avtomobila. Na daljših poteh lahko temperaturo postopno znižujemo in jo proti koncu potovanja tudi postopno dvigujemo.
Pri tem ne smemo pozabiti izklopiti začetne notranje cirkulacije zraka, prav tako je treba zračnike usmeriti stran od neposrednega pihanja v telesa potnikov. Bolje je, da zračniki hladen zrak usmerijo proti stropu in se nato tam enakomerneje razpršijo.
10