Sobota, 8. 10. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Vzpon in padec Srečka Katanca
Padli bog slovenskega nogometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
27
Zakaj se zdi Srečko Katanec danes drugačen, kot je bil v času, ko je pisal slovensko nogometno pravljico?
Srečko Katanec: nekoč je bil najbolj priljubljen Slovenec, danes je povsem drugače.
Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je na igrišču v Spodnji Šiški v enem trenutku preusmeril tok poznejše slovenske nogometne in politične zgodovine.
Anekdota pravi, da je šlo za tekmo "pionirjev", v današnjem jeziku mlajših dečkov. V moštvu domače Ljubljane, nekoč enemu največjih slovenskih klubov, ki so ga še v prvi Jugoslaviji na noge postavili lokalni železničarji, je še pred polčasom prišlo do menjave. Namesto fanta višje rasti, ki mu je trener glasno očital, da premalo teče, je v igro vstopil nižji, fizično precej bolj krhek in nekoliko mlajši vrstnik.
Prvi fant, ki nikoli več ni stopil na igrišče, je bil Tone Rop, poznejši minister za privatizacijo, delo in finance, predsednik slovenske vlade in LDS.
Drugi je bil Srečko Katanec, poznejši jugoslovanski reprezentant in selektor slovenske reprezentance, ki je imel ob prelomu stoletja – ob uvrstitvah na evropsko in svetovno prvenstvo – v državi status boga.
Bil je navdih za nemogoče
V državi je postal bog.
Ljudi je takrat navduševal s svojo preprostostjo, iskrenostjo in neposrednostjo. Bil je navdih za nemogoče in ustvarjen za vodjo ekipe, ki se ni bojevala le z močnejšimi nasprotniki na igrišču, ampak bila tudi pomembno notranjo bitko. Spopadala se je z mentaliteto države, ki v devetdesetih letih v nogometu ni videla športa številka ena, ampak blatno zabavo "čefurjev".
Danes je Katanec vsaj na prvi pogled drugačen. Deluje naveličano, celo zagrenjeno. Kot tak težko kogarkoli motivira, še najtežje sebe. Iz njegovih ust letijo strupene puščice proti vsem: igralcem, novinarjem in navijačem.
Nekje v teh letih je očitno izgubil tudi del občutka za nogomet in izzivanje športne sreče. Nekatere tekme je izgubil zaradi taktičnih napak, spet v drugih primerih je reprezentanca na terenu razpadla. Glavni igralci so odkrito nezadovoljni tudi s svojimi položaji in vlogami v moštvu. Najnovejši primer je afera Kampl.
Pomemben del javnosti ga vidi kot glavnega krivca za kronično slabe predstave nogometne reprezentance, ki na lestvici Fife danes zaseda 67. mesto – skupaj z Burkina Fasom in tik za Združenimi arabskimi emirati. To je 42 mest nižje od najboljše uvrstitve iz Katančevega prvega obdobja.
Zakaj se zdi tako drugačen, kot je bil?
Zakaj se zdi Srečko Katanec 2.0 tako drugačen od Srečka Katanca 1.0?
Odgovor na to vprašanje je povezan z več faktorji. Najprej s časom. V desetletju in pol se je spremenilo veliko. Od medijev, ki so iz nogometa naredili 24-urni "reality show", v katerem se Katanec vidno težko znajde, do slovenske družbe, ki (ne le) v športu zelo pogosto pozablja, da je Slovenija država z zelo omejenim naborom talentov. Današnji navijači ne hodijo le na tekme, ampak prek forumov, blogov in družbenih omrežij krojijo javno mnenje.
Namesto "jugolige" dober selfie
Igral je v Nemčiji, Italiji in nekdanji Jugoslaviji.
Tudi današnji reprezentanti so drugačni od nekdanjih. Več kot "jugoliga" jim pomeni dober selfie. Na odhod v tujino jim ni bilo treba čakati do poznih dvajsetih. V letih, ko je Katanec moral služiti vojsko, so oni imeli agenta. Naprej je šel tudi nogomet, v katerem je vedno manj prostora za dva napadalca, s katerima rad igra Katanec.
Ključni razlog je verjetno psihološke naprave. Katanec je danes star 53 let in je šestnajst let starejši kot takrat, ko se je reprezentanca prvič uvrstila na Euro. To pomeni, da je Katančev težek, nepopustljiv in robat "karakter", ki se je oblikoval v delavski družini na betonu okrog litostrojskih blokov v Šiški in pozneje pilil v neizprosnih okoljih nekdanje "jugolige" in italijanske Serie A, danes le še izrazitejši. In še toliko bolj viden, saj ga danes ne pokriva več plašč rezultatov.
Ko je Katanec poleti 1998 pri svojih 35 letih prvič prevzel vodenje slovenske reprezentance, je prišel na ruševine. Reprezentanca je zadnje kvalifikacije končala z eno in edino točko iz Splita, kjer je tri gole zabil Primož Gliha – eden prvih odpisanih v Katančevi eri.
"Takrat smo štartali iz četrte evropske lige, zato smo potrebovali nekoga s karizmo in avtoriteto. Njegova igralska kariera je bila brezhibna. Igral je v velikih klubih, treniral pod vodstvom velikih trenerjev in nastopal na najbolj pomembnih tekmah. Že po prvi tekmi na Madžarskem sem vedel, da je pravi," se danes spominja prvi predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl, Katančev nekdanji sosed iz litostrojskih blokov.
Na klopi Slovenije je debitiral z remijem na prijateljski tekmi proti Madžarski v Zalaegerszegu.
V pravem trenutku na pravem mestu
Stvari je postavil na novo. Na roko mu je šlo vse:
- Pritiska medijev in navijačev ni bilo, saj reprezentanca z izjemo peščice ni zanimala nikogar.
- Tudi igralci so bili precej boljši, kot bi bilo mogoče sklepati iz rezultatov. Med igralci jih je kar nekaj (Zlatko Zahović, Darko Milanič, Džoni Novak, Marko Simeunović) izkusilo jugoslovansko šolo. Imeli so veliko lakoto po mednarodni uveljavitvi, ki jo je njegov predhodnik Zdenko Verdenik zatiral v šablonah "conskega presinga" in mentaliteti male države.
- Sam Katanec je užival spoštovanje kot igralec z bogato kariero, v kateri je oblekel drese Olimpije, dveh klubov nekdanje "velike četverice" (tudi Partizana, v katerem so igrali Zahović, Milanič in Novak), Sampdorie in Stuttgarta. Sedem let je nosil dres jugoslovanske reprezentance, kjer je najbolj blestel v kvalifikacijah za mundial v Italiji. V kastni delitvi selektorja Ivice Osima na umetnike in delavce je imel Katanec nalogo "vodonoše", ki zna zabijati gole iz prekinitev.
- Več kot ugoden je bil celo žreb v skupini za Euro2000 v Beneluksu, v kateri je bilo več vzhodnih reprezentanc, s katerimi Slovenija tradicionalno dobro igra.
Ekipa v rokah Zlatka Zahovića
"Številka 10" je pod njegovim vodstvom dosegla 23 golov.
"Njegova najboljša poteza je bila razbremeniti Zlatka Zahovića in njegova preusmeritev v napad," je prepričan najboljši slovenski nogometaš vseh časov Branko Oblak. Katanec je Zahoviću dal proste roke in dobil, kar si je želel. Veliko tega. Nekdanjega prvega zvezdnika slovenskega nogometa, ki je takrat igral za Porto, je Katanec dobil v roke, ko je bil na vrhuncu kariere.
V nogometnih krogih vlada skoraj enotno mnenje, da je reprezentanca v Katančevem obdobju svoj najboljši nogomet igrala prav v času prvih kvalifikacij, ki jih je kronala s prigaranim slavjem v zasneženem Kijevu. Rojena je bila slovenska nogometna pravljica.
"Srečko nam je v glavo vcepil to, da moramo biti bolj samozavestni in napadalni. Imeli smo odličen odnos. Bil je zelo mlad, praktično naš vrstnik, bili smo skoraj prijatelji. Bili smo nekaj posebnega. Zlatko je njegove ideje v dejanja spremenil na igrišču in nas povlekel za seboj," danes pravi Miran Pavlin, nekoč ključni Katančev mož na sredini igrišča.
Veselje po uvrstitvi na svetovno prvenstvo v Bukarešti novembra 1999.
Srečkove taktične inovacije
Za takratne razmere je bil Katanec tudi taktični inovator. Njegova ideja o Sašu Udoviču in Mladenu Rudonji, ki sta v prvih polčasih pritiskala na nasprotnikove branilce zato, da so nabijali dolge žoge, ki so jih brez težav lovili "nebotičniki" Milanič, Milinović in Aleksander Knavs, je pravzaprav tisto, kar želijo številni trenerji, recimo Jürgen Klopp, igrati še danes.
V drugih polčasih je nato Katanec utrujene branilce "uničil" s premikom Zahovića v vrh napada in vstopom Ačimovića, ki je ekipi dodal ustvarjalnost. Kar je bilo najpomembneje, prvo enajsterico reprezentance je vsak navijač znal našteti ob štirih zjutraj.
Druga plat Katančevega značaja
Slovenijo je v dveh obdobjih vodil na 65 tekmah.
Toda pravljica je kmalu razkrila tudi drugo plat Katančevega značaja. Trmo, ki ne dopušča drugačnih mnenj. Kronično prepričanost v lastni prav. In popolno neobčutljivost za izbiranje besed in njihov "timing".
"On ne posluša nikogar. On je Štefana Semeta učil o hokeju na ledu in Zmaga Sagadina o košarki. Mene o nogometu ni učil, saj je kmalu videl, da me ne bo mogel. Ker je prišel iz Italije, je bil malo prepotenten. Ko smo se v hali Tivoli pogovarjali o športu, se ni dalo ostati v njegovi družbi. Jaz sem hitro pobegnil ven," danes razlaga Branko Oblak.
Svoje podcenjevanje je rad zavijal v humor, kar kaže tudi naslednja anekdota. Nekoč je Mileta Ačimovića presenetil z izjavo, da je gledal njegovo tekmo, česar običajno sploh ni počel, in ob glasnem smehu pribil, da slabše tekme v življenju ni videl.
Že takoj po prvenstvu, na katerem je Slovenija remizirala z Jugoslavijo in Norveško, je prvič počilo na relaciji med Katancem in Zahovićem.
Konflikt v navezi, ki je bila vlečni konj reprezentance, še zdaleč ni bil nepričakovan. Kombinacija asketskega selektorja, ljubitelja discipline in teka, ki je bil celotno nogometno kariero "delavec", nočnega življenja pa se je (z izjemo bivanja v Beogradu) na široko izogibal, in boemske "desetke", ki je uživala v mediteranskih okoljih, sporih s trenerji in vinu, je bila tako rekoč že vnaprej obsojena na razhod. To se je zgodilo, ko se je vnel boj za zasluge.
Glavna akterja sta nato vendarle sklenila premirje. Po pogovoru se je Zlatko vrnil in ladja je, vsaj na videz, mirno plula naprej. Toda pod površjem je vrelo. Katancu niso bili všeč nočni izleti Zahovičevega "klana" z Brda v Ljubljano, Zahović pa je komaj skrival, da s selektorjem vedno težje shaja.
Občutek, da bo zares počilo
"Ko bo spet počilo, bo počilo zares," je takrat pogostokrat potožil selektor v krogu ljudi, ki so mu bili blizu. To se je zgodilo v Koreji.
Na tekmi s Španijo na svetovnem prvenstvu v Gwangjuju je v drugem polčasu zamenjal zvezdnika Zlatka Zahovića in po tekmi je v garderobi počilo. Prvi zvezdnik Slovenije je moral predčasno zapustiti prvenstvo.
"Antiklimaks" ne bi mogel biti večji. Reprezentanca, ki je na igrišču izzivala in ustvarjala čudeže, od golov s sredine igrišča do spornih enajstmetrovk v zadnjih sekundah, se je razbila v garderobi in to na "slovenski" način. Z dokončnim izbruhom konflikta, ki bi ga na NZS morali rešiti že zdavnaj prej.
Travmatična korejska izkušnja za vse
Rudi Zavrl je še danes njegov velik zagovornik.
"Vsi smo bili šokirani, vsi smo živeli za to svetovno prvenstvo, potem pa je bilo vsega po le eni tekmi konec. Nastal je razdor, po cele dneve in noči smo sestankovali, z glavami smo bili drugje. Komaj smo čakali, da gremo domov," se spominja Željko Milinović, ki je po prihodu s prvenstva skupaj s še nekaterimi igralci končal reprezentančno pot.
Bi NZS takrat lahko reagirala drugače? Recimo brez zloglasne novinarske konference, na kateri je jokajoči Katanec prekršil najbolj sveto nogometno pravilo o nedotakljivosti slačilnice in novinarjem po vrsti opisal, kaj vse mu je od Šmarne gore naprej v obraz vrgel Zahović.
"Postavil sem se na Katančevo stran, ker nisem želel rušiti hierarhije. To je bila zelo travmatična izkušnja. Zame, za njiju in za celotno slovensko javnost. Bili smo še zelo mlada nogometna država, praktično debitantka, zato težav nismo znali reševati," odgovarja Rudi Zavrl.
V vsakem primeru je Koreja odprla vprašanje, ali se je Katanec zaradi svojega značaja sposoben lotiti izziva v tujem nogometnem okolju, kjer bi ga pričakali na nož.
Makedonija in nov spor
Prvega testa v Grčiji, kjer je leta 2003 prevzel Olympiacos (klub, iz katerega je tri leta pred tem pobegnil Zahović), ni opravil. Že po treh mesecih je padel pod pritiskom navijačev in nesoglasij z igralci, ki so nejevoljno sprejemali njegov režim treniranja in taktike. Odnesel ga je le en poraz – s Panathinaikosom.
Klop Makedonije je po sporu z Goranom Pandevom zapustil po 21 tekmah.
Potrdilo se je tudi tisto, kar se je ugibalo že nekaj časa: da Katanec zaradi "intenzivnosti" svojega značaja, nepripravljenosti na kakršne koli kompromise in pomanjkanja družbene inteligence težko deluje kot klubski trener. V prihodnjih letih je delal le še v reprezentančnem nogometu, kjer je neposrednega stika med selektorjem in igralci manj. Običajno se vidijo le za nekaj dni in to vsaka dva do tri mesece.
V Makedoniji ni bil tako daleč od uspeha. Igra, ki jo je postavil, je bila zelo podobna slovenski. Vlogo Zahovića je namenil zvezdniku Lazia Goranu Pandevu. Izkazalo se je, da jo je razumel preveč dobesedno in se s Katancem sprl. Zanimivo je, da je v arabskem svetu, kjer trenerje radi menjujejo iz danes na jutri, zdržal celi dve leti. Klop Združenih arabskih emiratov je moral zapustiti leta 2011.
V prvih dneh leta 2013 ga je Aleksander Čeferin predstavil kot naslednika Slaviše Stojanovića.
Na zadnji dan leta 2012 se je vrnil kot velik rešitelj
Ko je na zadnji dan leta 2012 še v drugo prišel na klop Slovenije, je bila zgodba drugačna. Katanec ni prišel na "ground zero", ampak na čelo reprezentance, ki je bila nedolgo pred tem do zadnje sekunde v igri za napredovanje med 16 najboljših ekip sveta. Prevzel je igralce, ki so "kaj dosegli" tudi brez njega.
Prišel je pred navijače, ki uvrstitev na velika tekmovanja niso več dojemali kot čudež, ampak nujo. In prišel je kot popravni izpit predsednika NZS Aleksandra Čeferina, ki je ob svojem prihodu selektorski položaj zaupal Slaviši Stojanoviću, kar se je izkazalo za napako.
Prva žrtev je bil Stojanovićev kapetan
V drugem mandatu je Slovenijo vodil na 32 tekmah. Dosegel je 12 zmag, 4 remije in 16 porazov.
Katanec je v roke dobil kombinacijo jedra Kekove ekipe, ki po nastopu na svetovnem prvenstvu ni nadaljevala v pričakovanem ritmu, njen gol pa je še vedno branil eden najboljših vratarjev sveta. "Zakaj bi se zadovoljili s tem, kar smo dosegli? Zakaj nekoč ne bi bili na desetem mestu ali še višje?" se je še pred spodrsljajem v naslednjih kvalifikacijah in koncem Kekovega obdobja spraševal Samir Handanović.
Prav Handanović je bil Katančeva prva "žrtev", saj mu je ob razčiščevanju zamer v ekipi ob Kekovem žaganju odvzel kapetanski trak. Dal ga je zdajšnjemu kapetanu Boštjanu Cesarju in odločno šel v novo zgodbo.
Začel je dobro in skoraj "izvlekel" že izgubljene kvalifikacije za SP v Braziliji, a se mu na odločilni tekmi proti Švici v Bernu ni izšlo. Težave so se začele v naslednjih kvalifikacijah za razširjeni EP v Franciji, kjer se je Slovenija mučila z Litvo in Estonijo, na dveh tekmah z Ukrajino pa je bila prepričljivo slabša.
Izgubil je čarobno palico
Izkazalo se je, da Katanec nima več čarobne palice. Katanca so zapustili nekateri nosilci ekipe v njenih najuspešnejših letih, odšli so Handanović, Mišo Brečko, Branko Ilić in še kdo. Verjetno tudi zato, ker niso več verjeli v uspešno nadaljevanje zgodbe. Javnost je – včasih že komično – skušal prepričati, da njegova ekipa ni tako dobra, kot se misli, čeprav seznam klubov, kjer igrajo reprezentanti, daje drugačno sliko.
Kevin Kampl je pod njegovim vodstvom odigral 21 tekem. Večino ne na položaju, na katerem se počuti najbolje.
Prav to je največje protislovje Srečka Katanca. Če je v različici 1.0 v čudeže prepričal igralce, ki so celo sezono presedeli na klopeh ali tribunah, v različici 2.0 igralce, ki redno nastopajo za ugledne evropske klube, skorajda prepričuje, da se morajo bati Litve.
Katanec 2.0 je dobil novega "Zahovića"
V tej nesrečni Vilni je Katanec 2.0 očitno dobil tudi novega "Zahovića", le da tokrat iz germanskega okolja. Kevin Kampl, zvezdnik nemškega nogometa in eden tistih, ki ima v očeh navijačev največji ugled, nezadovoljen z vlogo v moštvu in predvsem tega, da se zgodba ponavlja, je izgubil živce. Odločil se je, da ima dovolj. Selektorju je rekel, naj ga ne kliče več.
Katanec je želel njegovo željo uresničiti, a si potem, verjetno tudi zaradi izkušnje s Timom Matavžem – še enim nogometašem, s katerim je bil v njegovem drugem mandatu na nasprotnih bregovih –, premislil. Kampl je dobil poziv, a na zbor ni prišel.
Po porazu v Litvi se je znašel na udaru stroke in tudi velikega dela nogometne javnosti.
V ponedeljek, ko so se reprezentanti zbrali v idiličnem vremenu idiličnega okolja, ki jim ga je pomagal zgraditi Aleksander Čeferin, je Katancu prek pomočnika selektorja Tomaža Kavčiča sporočil, da ga ne bo.
Tekmi, ki določata njegovo prihodnost
Pred Katancem so odločilni dnevi. Že v torek zvečer bodo morda kvalifikacije s tekmovalnega vidika za Slovenijo nepovratno izgubljene. Katanec ima v žepu podaljšano pogodbo ("To je bila napaka," ocenjuje Oblak), a je z odhodom Čeferina na čelo Uefe ostal brez ključnega zaveznika, ki mu je ščitil hrbet.
"Mislim, da je isti, kot je bil, a spremenila se je okolica, ki se ji ni primerno prilagodil. Zdaj, ko ni rezultatov, mediji vseskozi iščete dlako v jajcu in jo tudi najdete. Srečko se v takšnem okolju sploh ne znajde. Ni kriv samo on. Tudi njegova služba za odnose z javnostjo bi morala narediti več," v bran selektorju stopa Pavlin.
"Bog je, bog vse vidi," je tistega 17. novembra 1999 v Kijevu govoril Katanec. Danes se bolj posveča bioenergetskim silnicam. Proti Slovaški in Angliji ne bo potreboval le dobre energije, ampak tudi vse ostalo.
Vse o tekmah s Slovaško in Anglijo:
- Branko Oblak: Moti me, da je Katanec še selektor
- Slovaški zvezdnik: Njega bo treba še posebej paziti
- Rudi Zavrl: Katanec je v Sloveniji še vedno številka ena
- Katanec bo odprl dušo v sredo
- O Kevinu Kamplu nočejo več govoriti #video #foto
- Slovenski reprezentanti obtožujejo Kampla, ki se brani
- Medsebojne tekme med Slovenijo in Slovaško
- Staroselec, ki ima neporavnane račune z Angleži
- Nekdanji selektor o utrujenosti Kampla: To je nujno zlo
- Primerjava Slovenije in Slovaške #infografika
- Slovenci z nasmehi na obrazu zrejo proti Slovaški in Angliji #video
- Je Kevin Kampl odprl vrata mlademu asu Olimpije?
- Katančeva in Čeferinova drža, ki je Slovenijo drago stala #komentar
- Kampl jih je resnično odigral največ
- Katanec bo stavil na napadalca, ki v zadnjem času sploh ni napadalec
- Virus odpovedi napadel tudi angleški tabor
- Udarec za slovensko reprezentanco: po Kamplu izgubljen še Berić
- SMS Srečku Katancu
- Škandal na Slovaškem: zvezdnik odklonil alkotest, zato ga ne bo v Ljubljano
- Slovenija premagala Slovaško na angleških tleh
- Boštjan Cesar: Navijači, z vami nam bo lažje #intervju
- Tokratni zbor Katančeve čete je bil nenavaden
- Zakaj je Anglija nora na tri leve?
- Slovenski nogomet žaluje, reprezentanti ostali brez dolgoletnega zdravnika
- Selektor Anglije pred prihodom v Slovenijo: To je bila najlažja naloga
- Angleži določili zasedbo za Stožice
- Nemiren spanec slovaškega selektorja pred operacijo Slovenija
- Slovenec piše danske pravljice in uživa ob Sekciji 12 #intervju
- Katanec sporoča navijačem, da jih čaka trpljenje
- Katanec povabil novo vijolico, o Šporarju ne razmišlja
- Bo osramočeni selektor Anglije sploh še kdaj delal v nogometu?
- Škandal odnesel angleškega selektorja
- Škandal, ob katerem zardeva angleški selektor
27