ZSSS: Konkurenčnost ne sme biti končni cilj

Napovedi ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti bi se po njihovem mnenju morali osredotočiti na vlaganja podjetij v razvoj, ne v nižanje stroškov dela. "Konkurenčnost ne more biti končni cilj te družbe; je lahko le sredstvo, da bi lahko vsi bolje živeli. Če bo samo v funkciji povečevanja dobičkov, bo napaka," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Konkurenčnost mora dati priložnost za gospodarsko rast, vendar ne kakršno koli gospodarsko rast, pravi Semolič, pri tem pa navaja nekatera azijska gospodarstva, ki so konkurenčna, a je položaj ljudi tam izjemno slab, ter nekatere evropske družbe s stabilno rastjo in tudi dobrim položajem prebivalstva. Usmeriti bi se bilo treba v zelene tehnologije V ZSSS ugotavljajo, da sta med glavnimi razlogi za nekonkurenčnost Slovenije neustrezna struktura gospodarstva in nizek delež visokotehnološkega izvoza. Usmeriti bi se bilo treba, predlagajo v sindikatu, v inovativnost in ustvarjanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter v prestrukturiranje v smeri visokotehnoloških izdelkov, npr. v zelene tehnologije.

Za več vlaganj v raziskave in razvoj Zavzemajo se za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj, med drugim z davčnimi olajšavami. Poleg tega bi bilo po njihovem mnenju treba ustvariti bolj privlačno okolje za tuje naložbe, domače investicije pa usmeriti v visoke tehnologije. Menijo, da je nujno tudi boljše sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji.

Za boljšo učinkovitost študija Pri izobraževanju med drugim predlagajo izboljšanje učinkovitosti študija, vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in sofinanciranje študija ob delu, uskladitev delovanja ministrstev, ki delujejo na področju izobraževanja, ter poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev iz evropskega socialnega sklada.

Treba je davčno razbremeniti srednji sloj in povečati obdavčitev najbogatejših Zavzemajo se za bolj racionalno javno porabo, ki naj se usmeri v spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, ter večjo učinkovitost davčnega sistema in boljšo izterjavo neplačanih davkov in prispevkov. Menijo, da bi bilo treba davčno razbremeniti srednji sloj in povečati obdavčitev najbogatejših.

Bankam z državnim poroštvom, ki ne kreditirajo zasebnega sektorja, naj se vzame poroštvo Izboljšati bi bilo treba tudi kreditiranje podjetij, so prepričani, pri čemer predlagajo, da se bankam, ki so prejele državno poroštvo, a ne kreditirajo zasebnega sektorja, vzame poroštvo. Predvsem za banke v državni lasti so prepričani, da bi morale realni sektor podpreti na račun bistvenega znižanja kratkoročnih dobičkov. Skrajšati bi bilo treba tudi plačilne roke države, rok plačil državnim monopolnim podjetjem pa podaljšati s sedanjih 15 na 30 dni, so zapisali v predlogih, ki jih bodo posredovali vladi.