Na Koroški Beli je eden redkih, ki še izdeluje butarice ali begance, 75-letni Anton Konič. V belsko cerkev je v nedeljo večina faranov prinesla prav njegove mojstrovine.
"Za naš kraj so značilne butarice, ki so narejene iz devetih vrst lesa – vrbe, leske, češnje, bezga, hudobike, bršljana, drena, oljke in brinja," pravi domačin s Koroške Bele, 75-letni Anton Konič, bolj poznan kot Tonček, eden redkih, ki že vrsto desetletij ohranja tradicijo izdelovanja butaric ali beganc. Vsako leto jih v dneh pred cvetno nedeljo izdela med dvajset in petindvajset, od majhnih, otroških, do velikih, poldrugi meter dolgih. In na cvetno nedeljo v belsko cerkev večina faranov k blagoslovu lesa prinese prav njegove mojstrovine.
Rekorderka je merila več kot dva metra
Tonček se na izdelovanje beganc začne pripravljati že nekaj tednov pred cvetno nedeljo, ko v okoliških gozdovih nabere potreben les. Ima svoja, skrivna najdišča v okolici Koroške Bele, edino po brinje (pravi mu tudi kramper) je letos moral celo v Jelendol. Ko ima ves les pripravljen, se loti izdelave. Osnovo izdela iz leske ali vrbe, ki butaro držita pokonci, nato pa vanjo zatika vejice drugega lesa. Tik pred cvetno nedeljo na butarico trdno priveže še jabolka in pomaranče. "Za izdelavo ene butarice porabim dobro uro. Vsako leto jih izdelam po dvajset, petindvajset, različnih velikosti, zlasti manjše, za otroke," pravi. Pred leti je izdelal rekordno, dva metra in dvajset centimetrov dolgo beganco, ki jo je na cvetno nedeljo sam odnesel v cerkev.
"Butarica hišo varuje pred hudo uro"
Po blagoslovu lesa v cerkvi domačini na Koroški Beli butarice shranijo do naslednjega leta. "Eni jih imajo obešene kot šopek, medtem ko jih na kmetijah položijo pod kap hiše, saj so že stari ljudje rekli, da butarica hišo varuje pred hudo uro. Nekaj vejic iz butarice pa nalomijo tudi za novo leto ob blagoslovu hiše, ko ob zvonjenju kropijo stanovanje oziroma posest z blagoslovljeno vodo ter s kadilom," razlaga.