Ponedeljek, 6. 1. 2020, 19.00
4 leta, 10 mesecev
V januarskem veganskem izzivu pričakujejo več kot milijon ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
1
V prvih dneh januarja številni začnejo uresničevati svoje zaobljube, še posebno te, ki so povezane z zdravim načinom življenja in spremembo prehrane. Zato se številni odločajo tudi za sodelovanje v izzivu Veganuary oziroma po slovensko Veganuar, ki se začne prvega januarja in traja 30 dni. Prerasel je v pravo gibanje, v njem pa ljudje poskusijo, kako bi bilo, če bi iz prehrane izločili sestavine živalskega izvora.
Slovenskega veganskega izziva, brezplačnega izobraževalnega programa, se je lani v okviru Slovenskega veganskega društva udeležilo 2.200 udeležencev, letos pa jih pričakujejo okoli tri tisoč. Število udeležencev namreč vsako leto narašča.
Na spletni strani mednarodnega izziva Veganuary, ki sta ga leta 2014 v svoji kuhinji v New Yorku začela Jane Land in njen mož Matthew Glover, se je letos za to potezo odločilo okoli tristo tisoč posameznikov, organizatorji pa pričakujejo, da bo v izzivu sodelovalo okoli milijon ljudi po vsem svetu.
Lani se je izziva lotilo 250 tisoč ljudi iz 159 držav, kar je bilo 49 odstotkov udeležencev več kot v letu 2018. Od vseh udeležencev jih je v lanskem letu kar 47 odstotkov dejalo, da bodo veganski način prehranjevanja nadaljevali.
Na spletni strani veganskega društva www.vegan.si je mogoče prebrati številne informacije o vplivu prehrane na okolje, zdravje, o etiki.
Oglas, v katerem nihče noče ujeti surovega mesa
Za letošnje vabilo k izzivu Veganuary so posneli tudi prvi oglas. Ljudi so v njem najprej prosili, naj odgovorijo na nekaj vprašanj, kjer so morali izbrati med dneva možnostma. Ko so prišli do vprašanja "meso ali zelenjava", so jim v roke vrgli to, kar so izbrali. Tisti, ki so izbrali meso in jim je v naročje priletel kos surovega mesa, so se nad tem zmrdovali in se pačili, drugi, ki so jim podali zelenjavo, so jo ujeli z nasmeškom. Oglas se konča z nagovorom, naj zaupamo svoji intuiciji in se pridružimo veganskemu izzivu.
Januarskega veganskega izziva se loteva čedalje več ljudi
Da je odziv čedalje bolj uspešen, opaža tudi Maja Hrovat, soorganizatorka veganskega izziva in predsednica slovenskega veganskega društva.
"Izziv je čedalje bolj uspešen. To je zanimiv projekt, vse delamo prostovoljci društva, ki smo že nekaj časa vegani in želimo na čim boljši način to predstaviti tudi drugim. Zato smo ustvarili začetniški paket, v katerem vsi, ki se v izziv vpišejo, dobijo recepte za zajtrk, kosilo in večerjo za 30 dni, dodamo še dodatne recepte za praznike in podobno. Za vsa tista vprašanja, na katera v e-pošti ne najdejo odgovorov, dobijo tudi svojega veganskega mentorja. Vsak dan torej dobijo e-pošto z recepti, novicami in članki. V tem mesecu pokrijemo vse praktične napotke, vse o zdravju in nutricionistiki, o tem, kako prehrana vpliva na okolje, vključimo razne novice, velik poudarek pa je na etiki, zaradi česar vsi mi to sploh počnemo," je razložila Hrovatova.
Nekoč je tudi Maja Hrovat spadala med ljudi, ki jedo vse, a se je v zadnjem razredu osnovne šole odločila, da so živali njeni prijatelji, zato jih ne želi jesti in jim povzročati trpljenja.
Kot pravi, je bil marsikdo od članov prej strastni mesojedec, a to ni vse, kar imamo v življenju na izbiro. Po njenem mnenju se lahko popolnoma izognemo trpljenju živali, ki dajejo svoja življenja za to, da imamo "za kakšno minuto v ustih okus, ki smo ga vajeni".
Vegansko društvo želi ljudi informirati o tem, da je način prehranjevanja izbira.
"Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije AND (Academy of Nutrition and Dietetics), DC (Dietitians of Canada), NHMRC (Australian Nationa Health and medical research Council), BDA (British Dietetic Associacion), BNF (British Nutrition Foundation)," na stališče znanosti o veganski prehrani opozarja Slovensko vegansko društvo."En mesec je ravno dovolj, da vidiš, ali deluje"
"Ljudem želimo predstaviti, da se lahko na zelo enostaven način oddaljimo od tega in imamo lahko enako dobre okuse, da lahko še vedno uživamo v življenju in nam tako ni nič odvzeto. Toliko je različnih mitov, nekateri celo mislijo, da bodo kar umrli, zato se mi zdi najbolj pošteno, da sami poskusijo vegansko prehrano. En mesec je ravno dovolj, da vidiš, ali deluje ali ne, in se na lastne brbončice prepričaš o tem," pravi Hrovatova.
Na tokratnem uvodnem predavanju veganskega izziva je bila med predavatelji tudi Hrovatova. Ker izjemno rada kuha, je z udeleženci podelila nekaj namigov o veganski kuhinji in receptov, zaradi katerih se jim ni treba odpovedati najljubšim jedem, temveč lahko zgolj zamenjajo nekaj sestavin s tistimi rastlinskega izvora.
Število udeležencev se veča tudi na predavanjih veganskega društva.
Veganska prehrana vključuje preproste sestavine, kot so razne testenine, žita, zelenjava, sadje, oreščki, pove Hrovatova. "Ker imamo v januarju polno dogodkov, se na naši kuharski delavnici ljudje na novo seznanijo s sejtanom – pšeničnim mesom, s sojinimi koščki, tofujem in sestavinami, ki jih lahko uporabljamo namesto drugih, takšna je na primer agar agar namesto želatine, a vse te sestavine niso nujne. Okusne veganske obroke lahko pripravimo iz popolnoma običajnih sestavin, ki jih najdemo v čisto vsaki majhni trgovinici, in takšni recepti so tudi vključeni v naš veganski izziv," pravi Hrovatova, ki je veganka zadnjih sedem let, meso pa je nehala jesti v zadnjem razredu osnovne šole.
Veliko pozornosti na degustacijah društva vedno pritegne okusni veganski burek.
Če obroke sestavljamo iz osnovnih sestavin, je veganska prehrana cenejša
Še vedno velja tudi mit, da je veganstvo drago. Na to Hrovatova odgovarja, da je vse zelo odvisno od tega, koliko časa ima oseba za pripravo hrane in kako se tega lotiš. "Tudi ljudje, ki jedo vse, se lahko prehranjujejo na zelo drag način. Enako je z veganstvom, pri katerem lahko preživimo mesec zelo ugodno. Lahko jemo same pripravljene jedi, torej veganske salame in sire, ki že obstajajo in imajo višjo ceno, če pa jemo obroke iz zelo osnovnih sestavin, bo pa naša hrana ugodnejša, kot je bila prej," pravi Hrovatova.
Kot pojasnjuje, namesto mesa uživa več stročnic in izdelkov iz njih. Kot bi morali to početi tudi vsejedi, pa moramo k veganski prehrani dodati vitamin B12, ki je za telo nujno potreben in ga primanjkuje večini populacije, tudi vsejedim.
Vegansko društvo ob svojih dogodkih vedno poskrbi za degustacijo, kjer ljudje odkrivajo veganske okuse.
Odnos družbe se je zelo spremenil, saj se za veganstvo odloča vedno več ljudi
Velika zagovornica živali Jadranka Juras je veganka že okoli 15 let, v vsem tem obdobju pa se je že veliko spremenilo, opaža. "Zelo se je spremenil odnos družbe, in sicer zato, ker se za veganstvo odloča vedno več ljudi. Včasih nas je bila le peščica in odnos družbe do nas je bil zelo posmehljiv. Zavračali so nas, bil si fanatik, ekstremist. To slišimo sicer tudi danes, a je tega veliko manj, ker je ljudi, ki se odločajo za veganstvo, bistveno več. Težava je bila nekoč tudi veganska prehrana. Seveda so bili žita, zelenjava, sadje in oreščki, a tu so še druge stvari, na primer veganska kozmetika in drugo. Včasih tega ni bilo toliko in sama sem veliko kupovala v Avstriji, ker sem tam študirala, danes pa v Sloveniji res ni nobenega razloga za to, da človek ne bi mogel biti vegan," meni Jurasova.
Tokratno uvodno predavanje veganskega izziva je pripravila Jadranka Juras.
Za vsako odločitev v življenju je potreben dober razlog, tudi za veganstvo
Po njenem mnenju je pri ljudeh najbolj pomembno, da morajo za vsako svojo odločitev zelo dobro vedeti, zakaj so jo izbrali. "Če se odločaš za to, ker bi rad poskusil zaradi zdravja in okolja, je to ena možnost, a zame je bil najpomembnejši etični vzgib. Ubijanje in mučenje živali ni potrebno, to ni življenjskega pomena. In ker je tako, ne morem biti neveganka, ker potem preprosto ne morem sobivati z živalmi, jim pogledati v oči. Vest je tista. Ko imaš zelo jasno opredeljen cilj in to, zakaj nekaj počneš v življenju, ti drugega razloga sploh ni treba iskati," pravi Jurasova.
Jadranka Juras ima sicer zelo rada vietnamsko vegansko kuhinjo in rezance, vse veganske sladice in na splošno vse, kar je povezano z vegansko prehrano, in se, kot pravi, težko odloči, katera je njena najljubša veganska jed.
Jurasova potrjuje, da se gibanje zelo širi tudi zaradi gibanja Veganuary in podobnih pobud. "Ko sem bila v Londonu, sem videla cele avtobuse, polepljene s plakati, s katerimi so pozivali k izzivu, in bila skoraj šokirana. Veganstvo postaja del 'mainstreama', si pa vseeno želim, da bi ljudje, ki postajajo vegani, imeli pred seboj zelo jasen fokus oziroma cilj, zakaj si to želijo," je še dodala.
Za šest oseb potrebujemo:
- 250 g sojinih kock ("sojino meso"),
- 4 velike čebule, od 6 do 8 žlic olja,
- 200 ml paradižnikove mezge,
- od 4 do 6 žlic sladke paprike v prahu,
- od 2 do 4 žlice koruznega škroba ali moke,
- 1 žlico čebule v prahu,
- 1 žlico česna v prahu,
- pol žličke kumine v prahu,
- 6 lovorjevih listov,
- sol in poper po okusu,
- dodatki po želji (origano in majaron, tudi košček črne čokolade).
Sojine koščke zalijemo z vrelo vodo in pustimo od 5 do 8 minut, nato jih odcedimo. Sesekljamo čebulo in jo prepražimo na olju. Dodamo rdečo papriko in pražimo, dokler ne zadiši. Nato dodamo sojine kocke in vse preostale sestavine, razen koruznega škroba. Malo prepražimo in zalijemo z vodo, nato kuhano od 20 do 30 minut. Deset minut pred koncem kuhanja dolijemo mešanico koruznega škroba in nekaj žlic vode ter s tem določimo gostoto golaža. Postrežemo ga s kruhom ali polento.
1