Torek, 11. 11. 2025, 6.14
4 ure, 27 minut
SLAP lezija: kako je videti celostna rehabilitacija?
SLAP lezija je ena najpogostejših poškodb ramenskega sklepa, ki prizadene labrum – hrustančno tkivo, odgovorno za stabilnost rame. Poškodba nastane na mestu, kjer se pripenja tetiva dvoglave nadlaktne mišice, kar pogosto vodi v bolečine, zmanjšano gibljivost in občutek nestabilnosti v sklepu. Ob SLAP leziji se zaradi poškodbe labruma lahko razvijejo degenerativne spremembe in izrazite težave z ramensko funkcijo.
SLAP lezija se pogosto pojavi pri osebah, ki izvajajo ponavljajoče se gibe nad glavo, pri fizično zahtevnih poklicih ali pa kot posledica degenerativnih sprememb zaradi staranja. Ker labrum ni dobro prekrvavljen, se poškodba brez ustrezne terapije le redko spontano zaceli. Prav zato je fizioterapija ključna za uspešno okrevanje. Z njo se zmanjšajo bolečine, povrne gibljivost in okrepi mišična moč ramenskega obroča.
Zakaj pride do SLAP lezije?
SLAP lezija je najpogosteje posledica kombinacije dolgotrajnih obremenitev na ramenski sklep. Labrum, vezivno-hrustančno tkivo, ki obdaja ponvico lopatice, poglablja sklep in povečuje stabilnost rame. Kadar so sile na ramo ponavljajoče ali prevelike, se lahko na zgornjem delu labruma razvije poškodba, ki vodi v bolečine in zmanjšano stabilnost sklepa.
Ponavljajoči se gibi nad glavo
Najpogostejši vzrok za nastanek SLAP lezije so ponavljajoči se gibi nad glavo, kot so met žoge pri rokometu, udarec servisa pri odbojki in plavanje. Pri teh gibih na pripenjališče tetive dvoglave nadlahtne mišice deluje močna natezna sila, posebej v fazi tik pred metom žoge (t.i. late-cocking phase of throwing), ko je roka v odročenju in maksimalni zunanji rotaciji. V tem položaju na zgornji del labruma delujejo največje sile.
Akutne poškodbe in travme
SLAP lezija lahko nastane tudi zaradi travmatične poškodbe, na primer pri padcu na iztegnjeno roko, padcu na ramo, prometni nesreči, neposrednem udarcu v ramo ali nasilnem potegu roke. Pri takih mehanizmih se lahko raztrga ali odlušči zgornji del labruma.
Degenerativne spremembe in starost
Pogost vzrok za nastanek SLAP lezije je tudi starost, saj degenerativni procesi v telesu zmanjšajo sposobnost celjenja tkiva. Tkivo je zato manj odporno proti zunanjim nateznim silam in je dovzetnejše za poškodbe, tudi pri obremenitvah, ki bi jih prej brez težav preneslo.
Dvigovanje težkih bremen
Poškodba labruma lahko nastane tudi zaradi dvigovanja težkih bremen, čemur so posebej podvrženi fizični delavci, kot so gradbinci. Dolgotrajno in ponavljajoče se dvigovanje bremen dodatno obremenjuje ramenski sklep in povečuje tveganje za razvoj SLAP lezije.
Simptomi SLAP lezije
SLAP lezija se pogosto kaže z bolečino v rami, ki se pojavi predvsem pri gibih nad višino ramen. Posamezniki najpogosteje opisujejo ostro bolečino, ki izvira globoko iz ramenskega sklepa ali se občuti v zadnjem delu rame.
Značilno je, da bolečina ni stalna, temveč se pojavlja pri določenih gibih, kot so dvigi, rotacije ali obremenitve roke. V nekaterih primerih se pojavi občutek preskoka ali klika v sklepu, kar nakazuje na motnjo v delovanju labruma.
Pri vrhunskih športnikih so simptomi pogosto bolj subtilni in se kažejo kot spremenjen občutek pri metu ali servisu. Športnik lahko na primer občuti, da težje izvede začetni gib ali da je moč pri metu manjša.
Kadar je ob poškodbi labruma prisotna tudi poškodba tetive dvoglave nadlaktne mišice (biceps brachii), so simptomi običajno izrazitejši, bolečina je močnejša, gibanje bolj omejeno in roka hitro izgubi moč.
Naročite se na rehabilitacijo SLAP lezije v kliniki Medicofit
Kako se diagnosticira SLAP lezija?
SLAP lezija nima specifičnega bolečinskega vzorca, zato je diagnostični pregled osnova zdravljenja. Specialist zbere podatke o anamnezi, poteku poškodbe, simptomih in fizičnem stanju ter izvede specifične teste za potrditev poškodbe labruma. Pri pregledu oceni aktivni in pasivni obseg gibljivosti v ramenskem sklepu ter je še posebej pozoren na bolečinski lok, to je pojav bolečine v določenem delu obsega gibanja.
Posamezniki s SLAP lezijo pogosto občutijo bolečino pri pasivni zunanji rotaciji, ko je roka odročena za 90 stopinj, in pri aktivnem dvigu roke. Za potrditev diagnoze se uporabljajo specifični testi, med katerimi so najpogostejši:
- aktivni kompresijski test (O’Brien’s test) – povzroči značilno bolečino pri pronaciji roke (ko je dlan obrnjena navzdol),
- Crank test – pri katerem preiskovanec občuti klik ali preskok v ramenu.
Uporabljajo se tudi biceps load test, provokacijsko-bolečinski test in pronacijski load test. Za natančno potrditev diagnoze se pogosto opravi magnetnoresonančno slikanje (MR), vendar poškodba včasih ni jasno vidna niti na slikah. V redkih primerih se diagnoza dokončno potrdi šele med operativnim posegom.
Konservativno zdravljenje SLAP lezije
Zdravljenje je lahko konservativno (neoperativno) ali operativno, odvisno od obsega poškodbe in jakosti simptomov. V večini primerov se najprej izvede konservativna fizioterapevtska rehabilitacija, saj se velika večina poškodovancev lahko uspešno vrne v vsakodnevne aktivnosti brez operacije.
Konservativno zdravljenje SLAP lezije običajno traja vsaj tri mesece in vključuje ciljano fizioterapijo z namenom zmanjšanja bolečine, izboljšanja mišične moči ter povrnitve gibljivosti v ramenskem sklepu.
Fizioterapevtska rehabilitacija je primarna izbira zdravljenja SLAP lezije, saj se velik delež poškodovancev po uspešni rehabilitaciji vrne v svoje aktivnosti brez potrebe po operaciji. V kliniki Medicofit se rehabilitacija SLAP lezija izvaja s kombinacijo najsodobnejših instrumentalnih metod, kot so:
- elektroterapija HiTop,
- TECAR Wintecare terapija,
- PERISO diamagnetoterapija,
- EMS DolorClast udarni valovi,
- Summus visokoenergijski laser.
Specialisti fizioterapije v kliniki Medicofit omenjene instrumentalne metode učinkovito dopolnjujejo s ciljno usmerjeno vadbo, ki je zasnovana progresivno, kar pomeni, da pacient postopno napreduje od osnovnih gibalnih vzorcev do kompleksnejših funkcionalnih nalog.
Fizioterapija je usmerjena v postopno vračanje funkcionalnosti – od osnovne kontrole bolečine in gibljivosti do krepitve mišic rotatorne manšete ter stabilizacije lopatice. Po končanem zdravljenju se opravijo obremenitveni testi, s katerimi se potrdita napredek in učinkovitost rehabilitacije. Z doslednim izvajanjem vaj za krepitev in stabilizacijo ramenskega obroča je mogoče preprečiti ponovne poškodbe in ohraniti popolno funkcionalnost sklepa.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja SLAP lezije
49-letna gospa Maja, po poklicu učiteljica in rekreativna plavalka, je obiskala kliniko Medicofit zaradi globoke bolečine v desnem ramenu, ki se je pojavila po enem izmed plavalnih treningov. Bolečina se je sprva pojavljala le ob določenih gibih nad glavo, kasneje pa tudi ponoči ob ležanju na prizadeti strani.
Klinični pregled pri specialistu fizioterapije je razkril zmanjšano gibljivost ramena, bolečo zunanjo rotacijo in pozitiven O’Brienov test. Magnetnoresonančno slikanje je potrdilo delno SLAP lezijo z začetno vnetno reakcijo tetive mišice biceps brachii. Na podlagi ugotovitev kliničnega pregleda je bil zastavljen 16-tedenski celostni program fizioterapevtskega zdravljenja.
V začetni fazi se je izvajala širok spekter instrumentalnih postopkov – TECAR terapija, fokusni udarni valovi in visokoenergijski laser – za zmanjšanje bolečine ter pospešitev regenerativnih procesov. Komplementarno so se izvajale specialne manualne tehnike za sprostitev napetih mišic in izboljšanje sklepne mobilnosti. Srednja faza zdravljenja je vključevala ciljno usmerjeno terapevtsko vadbo za krepitev rotatorne manšete, pozna pa napredno kineziološko vadbo za povrnitev polne gibalne funkcije.
Po zaključku zdravljenja je gospa Maja poročala o popolni odpravi bolečin, povrnjeni moči in zanesljivi vrnitvi k plavanju brez omejitev.
Kdaj pride v poštev kirurško zdravljenje?
Če se simptomi kljub fizioterapevtskemu zdravljenju ne izboljšajo ali če gre za večjo raztrganino labruma, se priporoča artroskopska operacija. Namen posega je zašiti labrum in obnoviti stabilnost sklepa, kar omogoča učinkovito nadaljnjo rehabilitacijo.
Po operaciji sledi večfazna fizioterapevtska rehabilitacija, ki poteka postopno:
- začetna faza (1.–10. dan): vaje za gibljivost do bolečine, preprečevanje mišične atrofije, zmanjšanje vnetja,
- vmesna faza (2.–4. teden): izboljšanje osnovne mišične moči, sklepna mobilizacija, začetek nevromišične vadbe,
- faza dinamične stabilizacije (4.–6. teden): nadaljnja krepitev mišic, začetek proprioceptivne in pliometrične vadbe, vaje za izboljšanje statične in dinamične stabilnosti,
- zaključna faza (od 7. tedna dalje): vračanje v vsakdanje aktivnosti in priprava na specifične gibe.
Vsak program zdravljenja se individualno prilagodi stopnji poškodbe in napredku posameznika. V kliniki Medicofit izvajajo celostno obravnavo SLAP lezije – od natančne diagnostike do napredne fizioterapevtske rehabilitacije. Programi so prilagojeni posamezniku glede na stopnjo poškodbe, prisotnost bolečine in funkcionalne omejitve.
S strokovno podporo fizioterapevtov boste postopno povrnili stabilnost, moč in gibljivost rame ter se brez bolečin vrnili k vsakodnevnim aktivnostim!
