Torek,
11. 3. 2014,
11.06

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

meso dieta zdrava prehrana rak debelost maščobe beljakovine prehrana diabetes kosti

Torek, 11. 3. 2014, 11.06

5 let, 1 mesec

Neumnosti in zmote o rdečem mesu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Islandski dietolog in nutricionist z dolgoletno prakso Kris Gunnars, ki svoja dognanja redno objavlja tudi na blogu, je ugotovil, da imamo ljudje o rdečem mesu veliko napačnih predstav.

"V razlagah pravilne in zdrave prehrane je veliko nesmislov, največkrat celo neumnosti. Dnevno se srečujem z njimi, najbolj pa me moti lažna in na trenutke tudi neumna propaganda proti mesu, zato sem na kupu zbral nekaj največjih zmot o rdečem mesu," je zapisal Gunnars v enem od svojih zadnjih blogov, ki meso postavljajo v povsem drugačno luč.

Meso v našem črevesu gnije Ena od največjih zmot je, da meso gnije v človeškem črevesju, saj naše telo naj ne bi bilo narejeno tako, da bi lahko meso sploh prebavili. "Česa takega so se spomnili verjetno preveč zagnani vegani," pravi malce v šali Gunnars, ki trdi, da je veliko neresnic o mesu nastalo zato, da bi ljudi preprosto prestrašili. Meso se razgradi že v našem želodcu. Beljakovine v mesu se razgradijo v aminokisline, maščobe pa se razgradijo v maščobne kisline. Po razgradnji v želodcu se tako meso spremeni v nekaj, kar preide v krvni obtok, v našem telesu pa nikakor ne gnije. "Človeško telo v sebi nima encimov, ki bi pomagali pri razgradnji vlaknin, ki jih vsebujejo rastlinski obroki naše hrane."

Hranljive snovi v mesu se vsrkajo v kri veliko prej, preden to sploh pride v črevo. Vlaknine iz rastlinske hrane pa ostanejo v črevesju in gnijejo, a je tudi to v redu, saj se s tem hranijo bakterije, prijazne do črevesja.

Meso je polno holesterola "Ena od napačnih predstav o mesu je tudi ta, da je polno holesterola in maščob. Četudi bi bilo to res, ne bi smeli skrbeti, saj novejša znanost dokazuje, da so tako holesterol kot maščobe še najmanj škodljivi dejavniki. Holesterol je za molekule našega telesa nujno potreben, saj ga najdemo v vsaki celični membrani, znano pa je, da pomaga tudi proizvajati hormone. Jetra sama proizvedejo velike količine holesterola, znajo pa to tudi uravnavati na pravilen način in poskrbeti za ravnovesje med proizvedenim in zaužitim holesterolom," pravi Gunnars.

Res je, da meso vsebuje nasičene maščobe in holesterol, a nikakor ni glavni krivec za povišano raven holesterola in povečano skrb za srčna obolenja.

Meso povzroča sladkorno bolezen tipa 2 Poleg prej naštetih naj bi meso povzročalo tudi diabetes tipa 2 in srčna obolenja. "Zanimivo je, da vedno, ko govorimo o obolenjih nove dobe, ki jih povzroča meso, pozabimo, da mešamo jabolka in hruške. Govorimo o novih boleznih, o boleznih 20. stoletja, meso pa je starodavna hrana. Pravzaprav ena od najstarejših, ljudje smo meso jedli že pred 19 milijoni let. Kriviti starodavno hrano za novodobne bolezni nima smisla," pravi Gunnars.

Na srečo pa obstajata tudi dve obsežni študiji, ki te trditve zavračata. Leta 2010 so znanstveniki izvedli pregled 20 raziskav o mesu in z njim povezanimi boleznimi in zajeli 1,21 milijona ljudi. Med rdečim mesom in srčnimi obolenji oziroma diabetesom niso našli nobene povezave.

Večina velikih in obsežnih študij dokazuje, da povezanosti med rdečim mesom in novodobnimi boleznimi ni. Seveda moramo pri tem upoštevati dejstvo, da je predelano meso, na primer hamburgerji v restavracijah, nekaj povsem drugega kot meso.

Ljudje nismo mesojede živali Nekateri trdijo, da ljudje nismo bili ustvarjeni kot mesojedci in da bi morali živeti samo od rastlinske hrane. "To sploh ni res. Ljudje in praljudje smo vedno jedli meso in to traja že tako dolgo, da bi se, četudi bi bili rastlinojedi, naša telesa temu že prilagodila. Naš prebavni trakt v resnici sploh ni tako drugačen od tistega, ki ga imajo rastlinojede živali," pravi Gunnars, ki trdi tudi, da je dolžina določenih delov črevesa enaka tako eni kot drugi vrsti živalskega sveta, zato meni, da smo ljudje ustvarjeni za obojestranski način prehranjevanja. "Nekateri znanstveniki celo verjamejo, da je prav uživanje mesa v evolucijskem procesu pripeljalo do tega, da imamo tako velike in razvite možgane, kar nas je ločilo od preostalih živali na planetu. Sam ne bi šel tako daleč, a tudi takšne raziskave obstajajo," še pravi Gunnars.

Ljudje smo dobro opremljeni za prebavljanje mesa in hranljivih snovi, ki jih najdemo v mesu. Naš prebavni trakt je prilagojen tako rastlinski kot živalski prehrani.

Rdeče meso povzroča raka "Eno od najsplošnejših prepričanj je, da rdeče meso povzroča raka. V tem primeru so stvari nekoliko bolj zapletene. Dejstvo je, da je predelano meso povezano z nastankom bolezni, še posebej raka na črevesju. A če govorimo o nepredelanem mesu, so stvari nekoliko bolj meglene. Čeprav naj bi po nekaterih raziskavah nepredelano rdeče meso povečalo možnost za nastanek raka, znanstveniki v zadnjem času to uspešno zavračajo," pravi Gunnars, a daje manipulativni prostor številnim študijam, ki pravijo, da je vse odvisno od tega, kako je meso pripravljeno.

"Meso ne sme biti preveč kuhano, saj se ob tem sproščajo različne snovi, ki so se med preiskavami na živalih pokazale kot rakotvorne. Sicer je mogoče to preprečiti na kar nekaj načinov, a možnost vseeno obstaja. Uporabiti morate nežnejše metode kuhanja in vedno odstraniti zažgane dele mesa," še pravi Gunnars.

Povezave med nepredelanim rdečim mesom in rakom pravzaprav ni, še posebej majhna možnost za to je pri ženskah. Vse pa je odvisno od nas, ne od mesa: če ga boste preveč spekli, bo zaradi pregrevanja in previsoke temperature postalo rakotvorno.

Meso je slabo za kosti "Veliko ljudi pravi, da so beljakovine slabe za kosti in da lahko uživanje večje količine beljakovin, katerih vir je tudi rdeče meso, pripelje do osteoporoze," pravi Gunnars in opiše teorijo: "Ker jemo beljakovine, s tem povečamo zakisanost telesa in telo začne premeščati kalcij iz kosti v krvni obtok, da bi zakisanost izničilo. To potrjujejo tudi nekatere študije uglednih strokovnjakov za bolezni kosti, obenem pa je res, da povečan vnos beljakovin poveča tudi izločanje kalcija iz telesa," pravi Gunnars, a opozarja, da gre za kratkoročen odziv telesa, ki pa naj ne bi vplival na zdravje kosti in kostno strukturo. Nasprotno, prav beljakovinska dieta je tista, ki pomaga telesu graditi močnejše kosti in obenem zmanjša nevarnost pojava osteoporoze.

Beljakovine sicer kratkoročno povečajo izgubo kalcija v telesu, a je, gledano dolgoročno, večji vnos beljakovin dober za kosti, saj jih je številnim znanstvenikom uspelo povezati s povečano gostoto, močnejšimi kostmi in manjšo možnostjo zloma ob udarcih in padcih.

Meso je nepotrebno Večkrat smo slišali koga trditi, da nam mesa sploh ni treba uživati, da bi bili zdravi, in da je mogoče vse, kar vsebuje meso, nadomestiti tudi drugače, torej z živili rastlinskega izvora. A le zato, ker lahko preživimo brez njega, še ne pomeni, da moramo tako tudi živeti. "Meso vsebuje, kot rečeno, veliko zelo kakovostnih beljakovin, poleg njih pa še vitamin B12, keratin in druge vitamine, ki veganom in vegetarijancem v njihovi prehrani največkrat primanjkujejo. Zavedati se moramo, da je hrana, kot je meso, veliko več kot le temeljni element v prehranjevalnih navadah in da je v mesu na tisoče hranljivih snovi, ki jih niti znanstvenikom še ni uspelo določiti," pravi Kris Gunnars in dodaja, da je evolucija naredila naša telesa takšna, da so prilagojena prehranjevanju z mesom, tako pa danes tudi zato potrebujejo meso.

Pa lahko živimo brez mesa? Seveda, a ne bomo nikoli dosegali najboljših pogojev za zdravje in vedno nam bo manjkal določen del naše sicer zahtevane prehrane. "Kakovostno rdeče meso je zelo blizu idealni hrani za naše telo. Ne pomeni pa, da govorimo o vsem mesu, govorim o rdečem mesu živali, ko so bile vzrejene na naraven način, in mesu, ki ni bilo predelano ali obdelano," poudarja Gunnars.

Nekateri trdijo, da je meso nepotrebno in nepomembno za naše življenje. Čeprav smo lahko brez njega, to še ne pomeni, da lahko brez njega tudi zdravo preživimo, pri čemer moramo vedeti, od kod prihaja na naš krožnik in kako ga predelati oziroma obdelati, da bi dosegli najboljši učinek vnosa mesa za svoje zdravje.

Zaradi mesa smo debeli Meso naj bi po prepričanju ljudi povzročalo debelost. Seveda ta teorija zdrži le, le govorimo zelo površno in če obenem ne znamo porabiti vnesenih kalorij. "Meso je polno kalorij in večkrat tudi maščob. Obenem je tudi vir zelo lahko prebavljivih beljakovin, ki še kako lahko vplivajo na našo debelost, saj so prav beljakovine najboljši naravni prijatelj izgube telesne teže, kar jih poznamo. Če bomo jedli več beljakovin v obliki rdečega mesa, moramo vedeti, da bomo z večjo dnevno količino mesa vnesli manj kalorij, kot če bi jedli na primer krompir ali riž, kar pomeni, da bomo v istem času izgubili več telesne teže," pravi Gunnars.

Več kakovostnega rdečega mesa boste pojedli, lažje boste izgubili telesno težo. Pomagate si lahko tudi z drugim mesom, a se morate v tem primeru vedno izogniti preostalim vnosom hrane in maščobam.