Na zalogi imejte le nekaj zdravil za prvo pomoč

Preden začnemo uporabljati zdravilo, moramo vedeti, katerim bolnikom je namenjeno (t. i. indikacija), kdo ga ne sme uporabljati (kontraindikacije) ter kako ga odmerjati.

Pomembne pa so seveda tudi vse preostale informacije, ki so zapisane v navodilih za uporabo, npr. morebitne omejitve glede upravljanja vozil in strojev, uporabe pri nosečnicah, shranjevanje zdravila in način uporabe (tableto pogoltnemo ali raztopimo, pred jedjo ali po jedi).

Pred obrokom ali po obroku?

Pri nekaterih zdravilih jemanje glede na obrok ni pomembno, pri mnogih pa je to natančno določeno v navodilih za uporabo. Splošnega pravila pa ni. Nekatera zdravila je treba jemati povsem na prazen želodec, zjutraj na tešče vsaj eno uro pred prvim obrokom, druga jemljemo tik pred obrokom ali po obroku … Z navodili skladen način jemanja je pomemben tako zaradi varnosti kot zaradi učinkovitosti.

Pri prehladu nas zdravila ne bodo pozdravila

"Ko zbolimo za gripo ali prehladom, moramo vedeti, da nam zdravila lahko le lajšajo prebolevanje gripe in prehlada, ne vplivajo pa na trajanje bolezni," je povedal prof. dr. Samo Kreft, magister farmacije in predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo.

Pri uporabi teh zdravil torej ne smemo misliti, da smo ozdraveli. Kljub uporabi zdravil moramo počivati in poskrbeti, da virusne okužbe ne širimo na druge ljudi. "Zdravil za zniževanje telesne temperature (antipiretikov) ne smemo uporabljati prehitro, saj je povišana telesna temperatura koristna za hitrejše okrevanje. Antipiretike uporabimo, če je vročina nevzdržna ali nevarno visoka," je še svetoval prof. dr. Samo Kreft.

Nikoli samovoljno prekiniti zdravljenja

Pri zdravilih brez recepta z zmanjševanjem odmerkov in prekinjanjem zdravljenja ne naredimo večje škode, razen da ne bo več učinka. Pri zdravilih na recept pa lahko spreminjanje odmerka ali prekinjanje zdravljenja povzroči bistveno večje, v skrajnem primeru celo smrtno nevarne težave.

Pri antibiotikih je še posebej pomembno, da ne spreminjamo odmerkov in ne prekinjamo zdravljenja, tudi če smo na videz že ozdraveli. Pomembno je namreč, da v telesu uničimo vse bolezenske bakterije. Če po prezgodaj prekinjeni terapiji nekaj bakterij ostane v telesu, se lahko ponovno razmnožijo in povzročijo ponoven pojav bolezni, ki je lahko še hujša od prve. Poleg tega pa lahko bakterije v času ponovnega izbruha že pridobijo odpornost na antibiotik.

Antibiotiki poleg bolezenskih bakterij uničijo tudi koristne bakterije v črevesni flori. "Da bi ta neželeni učinek zmanjšali, je koristno uporabljati probiotike. Za boljšo učinkovitosti probiotika priporočamo, da ga vzamete najmanj tri ure po zaužitju antibiotika," je še priporočal Samo Kreft.

Zdravila kupujte sproti

Glede na relativno dobro razvejanost lekarniške mreže je smiselno kar največ zdravil kupovati sproti, ko jih potrebujemo. Ne nazadnje ob obisku v lekarni dobimo tudi koristne nasvete. Na zalogi bi bilo tako smiselno imeti le nekaj zdravil za hitro prvo pomoč: protibolečinsko zdravilo, ki hkrati tudi znižuje telesno temperaturo (npr. zdravilo s paracetamolom ali acetilsalicilno kislino), zdravilo za lajšanje bolečega kašlja (pastile z izvlečkom lišaja, pastile z antiseptikom), morda še probiotike za prebavne težave in pa seveda obliže in povoje.

Če protibolečinska zdravila uporabljamo v skladu z navodili, so relativno varna. Seveda pa imajo kot vsa zdravila tudi protibolečinska zdravila svoje neželene učinke.

Kaj spada v popotniško lekarno

Na potovanje vzamemo zadostno zalogo vseh zdravil, ki jih redno uporabljamo. Poleg tega vzamemo še:

- zdravilo proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (po možnosti tako, ki omogoča jemanje brez vode in ga lahko raztopino v ustih ali žvečimo),

- zdravilo proti zaprtju in driski (medicinsko oglje, probiotike, odvajalo),

- rehidracijski prašek, ki ob driski ali bruhanju nadomešča izgubljene minerale.

Glede na kraj in način potovanja lahko uporabimo še:

- tablete za prečiščevanje vode,

- zdravilo proti potovalni slabosti in

- zdravila proti alergijam ter mazila.

Če se zdravo prehranjujemo, ne potrebujemo prehranskih dopolnil

Prehranska dopolnila so namenjena predvsem dopolnjevanju vnosa hranil (vitaminov, mineralov, antioksidantov, vlaknin …) v telo. Načeloma normalna oseba, ki se zdravo prehranjuje, dobi vsa potrebna hranila že z običajno hrano in prehranskih dopolnil ne potrebuje.

Prehranska dopolnila so lahko koristna za ljudi, ki imajo povečano potrebo po nekaterih hranilih (npr. nosečnice, športniki), in za ljudi, ki se izrazito enostransko prehranjujejo (npr. ne uživajo dovolj zelenjave). Prehranskih dopolnil nikakor ne smemo uporabljati za zdravljenje ali preprečevanje bolezni. Zdravljenju in preprečevanju bolezni so namenjena zdravila, ki imajo zaradi tega svojega pomembnega poslanstva bistveno strožje zakonsko določene pogoje za proizvodnjo, nadzor kakovosti in trženje.

Ker je nadzor nad kakovostjo prehranskih dopolnil zelo površen, moramo prehranska dopolnila kupovati samo pri prodajalcih, ki jim zaupamo, najbolje v lekarnah. Na ta način si zagotovimo vsaj osnovno raven kakovosti. Prehranskih dopolnil nikakor ne smemo kupovati pri spletnih ponudnikih, ki nimajo fizičnega poštnega naslova in odgovorne osebe znotraj EU. Znanih je namreč celo nekaj smrtnih primerov zaradi ponarejenih prehranskih dopolnil, kupljenih prek interneta.