Barvitost živil na krožniku ni le estetsko vabljiva, temveč tudi zdrava

In kaj ima barva z zdravo prehrano? Različne fitokemikalije, ki rastlinam in njihovim plodovom med drugim dajejo vonj, barvo in zgradbo, v vašem telesu namreč igrajo različne vloge oziroma nanj različno učinkujejo.

Živila rdeče barve Ta živila so bogata s fitokemikalijami, kot so likopen in antocianini. Prvi je močan antioksidant, ki ga povezujejo z zmanjšanim tveganjem za nekatere vrste raka, predvsem raka na prostati. Prav tako naj bi pomembno prispeval k zdravju srca in ožilja. Drugi, antocianini, pa zmanjšujejo vnetja in imajo antioksidativne lastnosti.

V sadju in zelenjavi te barve prevladujeta vitamina A in C, ki sta telesnim celicam v pomoč pri njihovem obnavljanju, prav tako pa krepita tudi obrambne sposobnosti organizma.

Živila, ki spadajo v to skupino, so paradižnik, jagode, rdeča pesa, granatno jabolko, češnje, brusnice, redkev, maline, radič, rdeča paprika, lubenica, redkvice itd.

Oranžna živila Oranžna živila vsebujejo veliko antioksidantov, kot so vitamin C, karotenoidi in bioflavonoidi. Vsebujejo tudi vitamin A. Ta živila povezujejo z zdravjem kože in oči, povečano odpornostjo, zdravjem srca in zmanjšanim tveganjem zlasti za raka pljuč, požiralnika in želodca.

Živila te skupine so marelice, breskve, buča, pomaranče, mandarine itd.

Rumena živila Rumena živila v svojem barvilu prinašajo barvila ksantofile in beta karoten, nujna za zaščito kože. Beta karoten je tudi znan antioksidant, ki deluje kot zaščita pred prostimi radikali, ki poškodujejo telesne celice. Prav tako spodbuja obrambni sistem telesa in je potreben za ustvarjanje pigmenta melanina v koži. Beta karoten ščiti kožo pred nevarnimi UV-žarki in ga je poleg kreme za sončenje priporočljivo interno uporabljati nekaj tednov pred izpostavljanjem soncu.

Omenjena živila vsebujejo tudi veliko vitamina C, ki pomaga pri zviševanju odpornosti, bogata pa so tudi z vitaminom A, minerali, kot so mangan in magnezij.

V to skupino spadajo živila, kot so hruške, banane, ananas, koruza, grenivke, riž, oreščki itd.

Zelena živila Zeleno sadje in zelenjava vsebujeta različne količine močnih fitokemikalij, kot so lutein in indoli. Prednosti so manjše tveganje za nekatere vrste raka, izboljšano zdravje oči, pomembna sta za zdrave mišice in kosti ter močne zobe.

Ta živila so bogata tudi z vitamini, zlasti A, B2 in C, ter minerali, kot so fosfor, kalcij, kalij in železo. Prav tako imajo veliko vlaknin, kar blagodejno vpliva na prebavo. Vzpostavljajo tudi ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo v telesu.

Sem spadajo živila, kot so solata, brokoli, limete, kumare, zelje, grah, kivi, limone, oljčno olje, zelena paprika itd.

Modro-vijoličasta hrana

Ta živila svoj svetel odtenek dobijo iz antocianinov, ki imajo močno antioksidantno delovanje. Modra in vijoličasta hrana spodbujata zdravje kosti, izboljšujeta spomin, utrjujeta zdravje urinarnega trakta, dvigata "dober" holesterol in pomagata vzdrževati zdrave možgane. Povečani sta tudi prekrvavitev in mikrocirkulacija. V vijoličasti zelenjavi, kot je na primer radič, najdete tudi vitamin A in flavonoide.

V to skupino živil spadajo borovnice, slive, robidnice, jajčevci, črni ribez, rozine itd.

Bela živila

Medtem ko so mnoga bela živila rafinirana, tako kot beli kruh in riž, obstaja veliko tovrstnih živil, ki so bogata s hranili. Belo sadje in zelenjava sta povezana z zniževanjem holesterola, krvnega tlaka in manjšim tveganjem za bolezni srca. Ključna prednost belih živil je, da povečujejo imunost, krepijo limfni sistem in pomagajo pri celičnem okrevanju. Imajo tudi protivirusne, protiglivične in protivnetne lastnosti.

Med omenjena živila štejemo česen, čebulo, repo, cvetačo itd.