Sobota, 6. 12. 2025, 4.00
11 ur, 19 minut
Arhitekturni čudeži
Machu Picchu: znamenito inkovsko mesto, ki je stoletja ostalo skrito svetu
Inkovsko mesto Machu Picchu ali stara gora je leta 1911 ponovno odkril ameriški raziskovalec in zgodovinar Hiram Bingham.
Znamenito inkovsko mesto v Peruju Machu Picchu leži v gorovju Andov na nadmorski višini 2.430 metrov. Mesto naj bi bilo zgrajeno okoli leta 1450 (v 15. stoletju) in danes nosi tudi ime Izgubljeno mesto Inkov. Od leta 1983 je vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine.
Inkovsko mesto Machu Picchu naj bi bilo zgrajeno z namenom kraljeve rezidence ali kot versko-sveti center, njegov natančni namen pa ni natančno potrjen. Predkolumbovsko mesto Machu Picchu, ki v kečuanščini pomeni stara gora, so danes pravzaprav dobro ohranjene inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu nad dolino reke Urubamba.
Mesto zgrajeno v 15. stoletju, nato je za več stoletij izginilo v pozabo
Mesto je bilo zgrajeno okoli leta 1450, na vrhuncu inkovskega imperija. Zgrajeno naj bi bilo v obdobju dveh velikih Inkov, Pachacutec Yupanqui (1438-1471) in Tupac Yupanqui (1472-1493), opuščen pa nekaj več kot 100 let kasneje, leta 1572. Domnevajo, da je bilo po španski invaziji mesto v prvi polovici 16. stoletja najverjetneje počasi zapuščeno, ker Inki niso več mogli vzdrževati oddaljenih posesti. Španci Machu Picchuja nikoli niso odkrili, zato ga tudi niso uničili.
Čeprav so za obstoj mesta oz. razvalin domačini ves čas vedeli, je mesto svetu leta 1911 ponovno odkril ameriški raziskovalec in zgodovinar Hiram Bingham, ki je o njem tudi napisal knjigo. Odkritje Machu Picchuja je Bingham razglasil po tem, ko je iskal mesto Vilcabamba, ki je veljajo za zadnje zatočišče Inkov v času španskega osvajanja. Do starodavnega inkovskega mesta je Binghama pripeljal domačin Pablito Alvarez, 11-letni Kečua fant.
Natančno obdelani zidovi in zgradbe, odporne proti potresom
Mesto slovi po kamniti arhitekturi in je sestavljeno iz 140 zgradb, ki so bile zgrajene brez malte (s tehniko ashlar). Znano je po natančno obdelanih zidovih in terasah, ki so odporne proti potresom. Machu Picchu sestavljajo stanovanjska območja, kraljevi in tempeljski kompleksi, kmetijske terase in svetišča, kot sta na primer Tempelj Sonca in Intihuatana (oz. astronomska ura).
Arheološki dokazi prav tako kažejo, da Machu Picchu ni bilo navadno mesto, temveč podeželsko počitniško mesto za inkovsko plemstvo. Okoli velikega dvorišča stojijo še velika palača in templji za inkovska božanstva ter druge zgradbe za vzdrževalno osebje.
Machu Picchu sestavljajo stanovanjska območja, kraljevi in tempeljski kompleksi, kmetijske terase in svetišča, kot sta na primer Tempelj Sonca in Intihuatana.
Machu Picchu danes velja za najpomembnejšo turistično znamenitost Peruja in je eno izmed najbolje ohranjenih ostankov inkovske civilizacije. Mesto daje tudi vpogled v izjemno znanje o astronomiji, arhitekturi in gradnji v težkem gorskem terenu.
Inkovske ostaline obdajajo trije vrhovi Huayna Picchu, Machu Picchu in Putucusi, ki so po veri Inkov veljali za svete gore.
Ponovno so mesto odkrili leta 1911.
Zaradi množičnega turizma je uvedena omejitev dnevnega števila obiskovalcev. Tako lahko običajno mesto obišče okoli 4.500 obiskovalcev na dan, v času visoke sezone (npr. poleti) pa vstop dovolijo do okoli 5.600 obiskovalcev dnevno. Zaradi velikega povpraševanja so vstopnice pogosto razprodane mesece vnaprej, prav zato je načrtovanje in rezervacija vnaprej skoraj nujna.
Leta 2024 je Machu Picchu znova dosegel raven obiska pred pandemijo covida-19, saj ga je obiskalo približno 1,5 milijona (večinoma tujih) turistov.
Oglejte si še: