Države z največ računalniki

Prvi elektronski računalniki so bili za današnje razmere skoraj nepredstavljivo veliki – bili so v velikosti večje sobe. Poleg tega so bili tudi energetsko "požrešni" – potrošili so toliko energije kot je potrebuje sto sodobnih računalnikov skupaj. Iz "računalniških dinozavrov" so po desetletjih razvoja in raziskav nastali različni moderni računalniki (od ročne ure do raketoplana), ki so zasnovani na relativno majhnih in zmogljivih integriranih vezjih, zasedejo pa le malo prostora. Osebni računalniki so po mnenju mnogo ljudi to, kar naj bi pomenila beseda računalnik in danes ima najbrž vsaj enega že vsako slovensko gospodinjstvo.

Težava razvitega sveta ali kam z e-odpadki? Zaradi vse bolj rastoče tehnologije se vse države tega sveta srečujejo z e-odpadki. To so pokvarjene, neuporabne, zapuščene in nedelujoče elektronske naprave, ki vsebujejo tudi nevarne snovi, z njimi pa je treba ravnati previdno. Med e-odpadke štejemo številne naprave, od gospodinjskih aparatov do delovnega orodja, od opreme za prosti čas do osebnih računalnikov …

Po raziskavi, ki sta jo skupaj opravili danska potrošniška organizacija in DanWatch, Evropejci vsako leto odvržemo 8,7 milijonov ton e-odpadkov, le četrtina pa jih gre v reciklažo. Čeprav evropska zakonodaja prepoveduje izvoz e-odpadkov, na smetiščih revnih držav Afrike in Azije pod krinko donacij končajo milijoni ton rabljene računalniške opreme, mobilnih telefonov, zabavne elektronike ter drugih e-odpadkov. V resnici gre le za izvoz odpadkov, saj velika večina teh izdelkov sploh ne deluje. Količina nedelujočih računalnikov je tako velika, da jih na smetiščih revnih držav enostavno zažigajo, zaradi tega pa koncentracija nevarnih kemičnih snovi in kovin v okolici ogroža življenjsko okolje in zdravje ljudi.