Ponedeljek, 31. 10. 2011, 22.50
9 let
10 književnikov, ki so storili samomor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Avtor več kultnih romanov (Starec in morje, Komu zvoni, Zbogom, orožje!) je nekoč zapisal, da "vsi umremo, le to, kako smo živeli, nas ločuje med seboj". Ko je Hemingwayevo zdravje v poznejših letih začelo pešati tako fizično kot psihično, se je na slavni kliniki Mayo podvrgel boleči in mučni terapiji z elektrošoki. Le nekaj mesecev po "zdravljenju" je njegov prvi poskus samomora preprečila žena Mary, ki ga je našla z orožjem v roki. Kmalu zatem se je vseeno ustrelil s svojo najljubšo puško.
Tako kot Hemingway se je tudi Hunter S. Thompson, avtor romana Strah in groza v Las Vegasu in pionir t. i. gonzo žurnalizma, ubil s strelom v glavo pred svojim pisalnim strojem, na katerem pa ni pustil poslovilnega pisma. Tega je napisal že nekaj dni prej in ga zapustil ženi, v njem pa zapisal: "Nič več iger. Nič več bomb. Nič več hoje. Nič več zabave. Nič več plavanja. 67. To je 17 let po petdesetem. 17 več, kot sem potreboval ali hotel. Dolgočasno. Vedno sem bil pasji. Ni zabavno – za nikogar. 67. Postajaš pohlepen. Obnašaj se starosti primerno. Sprosti se – to ne bo bolelo."
"Smrt mora biti tako lepa," je zapisala Plathova v Steklenem zvonu. Čeprav je bila priljubljena in brez dvoma nadarjena pesnica in pisateljica, se je vse življenje borila z depresijo ter si že pri dvajsetih skušala vzeti življenje. Leta 1963, ko je bila stara trideset let in sredi razhoda z možem Tedom Hughesom, je Plathova z mokrimi brisačami skrbno zakrila vse odprtine pri kuhinjskih vratih, saj ni hotela škoditi svojima otrokoma. Nato je vtaknila glavo v plinsko pečico in se zadušila z ogljikovim oksidom.
Tragična zanimivost: življenje si je šest let po smrti Plathove na podoben način vzela tudi Assia Wevil, ki je bila od leta 1962 v razmerju s pesnikom Tedom Hugesom. A Assia je žal v smrt vzela tudi njuno štiriletno hčerko, že drugi samomor pa je sprožil govorice o Hughesovi nasilnosti.
Kmalu po tem, ko je končala zadnji roman Med dejanji je Woolfova, avtorica del K svetilniku, Orlando in Gospa Dalloway, znova zapadla v obdobje depresije, ki so zaznamovala večino njenega življenja. Podobno kot Plathova je že večkrat skušala storiti samomor, nekega marčevskega dne leta 1941 pa je oblekla plašč, si žepe napolnila s kamni in zakorakala v reko Ouse, kjer je utonila. Stara je bila 59 let.
Na Dunaju rojeni avtor je svoj pesniški prvenec izdal pri devetnajstih letih. Pisal je tudi drame in prevajal, doktoriral iz filozofije ter bil strasten popotnik. Na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, je bil eden najbolj branih pisateljev in najbolj prevajan avtor na svetu. Med njegovimi deli še posebno izstopajo poetični biografski romani in eseji o velikih osebnostih evropske zgodovine, več njegovih del pa je prevedenih tudi v slovenščino (Včerajšnji svet, Novela o šahu, Oči večnega brata).
Zweig je leta 1934, ko se je Hitler začel vzpenjati na oblast, pobegnil iz Avstrije in se najprej preselil v Veliko Britanijo, nato v ZDA in leta 1941 v Brazilijo. Večni pacifist, ki je obupoval nad usodo Evrope, si je v Južni Ameriki skupaj z drugo ženo vzel življenje. "Mislim, da je življenje, v katerem je intelektualno delo pomenilo najčistejše veselje in osebna svoboda najvišjo dobrino na Zemlji, bolje končati ob dobrem času in pokončno," je zapisal.
Ameriški pesnik in akademik se je dolga leta spopadal z depresijo in alkoholizmom. Ko je januarja leta 1972 stopil do mosta Avenije Washington v Minneapolisu, pomahal mimoidočemu in skočil slabih 30 metrov globoko v ledeno reko Mississippi, je bil na vrhuncu priljubljenosti. Berrymanove Sanjske pesmi imamo tudi v slovenščini, prevedel jih je Veno Taufer.
"Smrt: v njej ni nič slabega razen tistega, kar pride pred njo – strah pred smrtjo," je zapisal rimski filozof v Pismih stoika. Bil je učitelj in svetovalec rimskega cesarja Nerona, v samomor pa je bil prisiljen zaradi Pizonove zarote – atentata na Nerona. Po cesarjevem ukazu se je Seneka ubil na tradicionalni način tako, da se je večkrat zabodel. Moral bi izkrvaveti do smrti, a ker je umiranje trajalo predlogo, je zaužil še strup, ki prav tako ni imel učinka. Naposled so ga potopili v vročo kopel, ki naj bi mu olajšala bolečine, a domnevajo, da se je zaradi pare zadušil.
Ameriška pesnica, znana po svojih zelo osebnih in izpovednih pesmih, je leta 1967 prejela Pulitzerjevo nagrado. Pogosto je pisala o boju z depresijo in svojih samomorilnih nagnjenjih ter popisovala intimne trenutke iz družinskega in ljubezenskega življenja. Samomor je storila kmalu po tem, ko je končala knjigo, v kateri je reinterpretirala 25 Grimmmovih pravljic. Nekega oktobrskega dne je po sestanku ob kosilu prišla domov, oblekla mamin krzneni plašč, si natočila kozarček vodke in se s prižganim avtomobilom zaklenila v garažo, kjer je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Ruski pesnik in dramatik je bil eden najvidnejših predstavnikov ruskega futurizma zgodnjega 20. stoletja. Z avantgardno poetiko in svojimi revolucionarnimi stališči, zaradi katerih je bil tudi zaprt, je Majakovski močno vplival na razvoj tako ruskega kot evropskega pesništva. Njegova smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj so oblasti trdile, da se je zaradi končane ljubezenske zveze z igralko Veroniko Plonskajo ustrelil naravnost v srce, kar pa je zbudilo nemalo dvomov. Deset dni kasneje je bil do smrti ustreljen tudi glavni preiskovalec smrti Majakovskega, kar je še podžgalo dvome o vzroku pesnikove smrti.
Marko Pavček je bil sin nedavno preminulega pesnika Toneta Pavčka in brat igralke Saše Pavček. Tako kot oče je tudi sam pisal pesmi, ki so po njegovi smrti izšle v zbirki Z vsako pesmijo me je manj. "Z vsako mislijo minevam, me je zmeraj manj, odhajam drugam, preveč vsega je zaman. Morda je kje drugje moj dom, tukaj umira moja duša, preveč je zame, kar jo preizkuša," je zapisal v pesmi, po kateri je dobila naslov tudi pesniška zbirka. Marko Pavček je samomor storil 11. septembra 1979.
Med slovenskimi literati sicer ni veliko takih, ki bi si sodili sami. Spomnimo lahko le še na manj znanega pesnika Boruta Kardelja, sina Edvarda Kardelja, avtorja pesniških zbirk Lačne zarje in Veliki temni val, ki se je rodil leta 1941 in si leta 1971 vzel življenje.
