Torek,
19. 3. 2013,
13.13

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

spomini koncentracija možgani

Torek, 19. 3. 2013, 13.13

7 let, 2 meseca

Vivaldi za boljšo koncentracijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Vivaldijevi Štirje letni časi, predvsem Pomlad, naj bi ugodno vplivali na koncentracijo in hitrost opravljanja miselno zahtevnejših opravil.

Čeprav je bil Mozartov učinek – ideja, da poslušanje klasične glasbe povečuje možganske sposobnosti posameznika – sprva široko sprejet, nato pa ovržen kot neutemeljen, se znanstveniki od ideje o pozitivnih učinkih klasične glasbe očitno ne morejo ločiti.

V znanstveni reviji Experimental Psychology so namreč objavili rezultate raziskave, ki kaže na to, da poslušanje Vivaldijevih Štirih letnih časov pozitivno vpliva na koncentracijo in hitrost reševanja problemov. Leigh Riby z univerze Northumbria tako ugotavlja, da ima največjo moč Pomlad.

Riby je v raziskavi 14 mladostnikom, starim okoli 20 let, naložil miselno zahtevne naloge in pri tem z elektroencefalogramom (EEG) spremljal aktivnost njihovih možganov. Nekaj časa so naloge reševali v tišini, nato pa jim je predvajal Vivaldijeve Štiri letne čase.

Med poslušanjem Pomladi so bili pravilni odgovori udeležencev hitrejši kot med drugimi koncerti Štirih letnih časov in precej hitrejši od pravilnih odgovorov, ki so jih udeleženci označili, ko so naloge reševali v tišini. Najpočasnejši so bili med poslušanjem Jeseni.

Udeleženci so po raziskavi povedali, da so bili med poslušanjem Pomladi bolj pozorni. EEG je pokazal, da je glasba vplivala na dva kognitivna procesa. Eden od njiju je povezan s sistemom čustvenega nagrajevanja v možganih, zaradi česar Riby predvideva, da Pomlad v naših možganih sproža občutke, povezane s pomladjo, zato smo bolje razpoloženi in vsaj začasno miselno sposobnejši.

Čeprav gre za raziskavo z majhnim številom udeležencev, Ribyjeva raziskava potrjuje obstoj posrednih povezav med glasbo in kognitivnimi procesi, predvsem po zaslugi počutja, pozornosti in čustev.