Umetnikom delež tudi ob preprodaji njihovih del

Zakon se nanaša na preprodajo tako izvirnih umetniških del, kot so slike, fotografije, kot tudi literarnih del in notnih zapisov. Zakon predpostavlja, da imajo ustvarjalci in njihovi dediči pravico do udeležbe pri dobičku, če se lastnik dela odloči, da bo delo prodal na dražbi.

Podobno zakonodajo ima še približno 60 držav po vsem svetu, čeprav pravica do provizije od preprodaje ni vedno uveljavljena. Gan Xuejun, direktor dražbene hiše Huachen, je potezo že označil za absurdno, nepošteno in nespametno, saj naj bi omejila trgovanje, predvsem predmetov iz trenutno najbolj živahne dražbene kategorije, kot so kitajske slike in kaligrafija iz 20. stoletja.

Nova zakonodaja bi lahko delno reševala tudi problem ponaredkov na dražbah, saj bi vsako delo na dražbi zahtevalo iskanje avtorja in njegovih sorodnikov, ki bi bili morda upravičeni do provizije. S tem bi bile dražbene hiše prisiljene za vsako delo tudi ugotoviti, ali gre za izvirnik ali ponaredek.

Predlog zakona sicer ne ureja, kako točno bi takšen sistem deloval, saj naj bi način obračunavanja določile lokalne oblasti, prav tako ne predvideva, koliko časa bi umetniki in njihovi dediči obdržali pravico do provizije, čeprav je praksa na Kitajskem, da avtorske pravice veljajo še 50 let po smrti umetnika.

Podobna zakonodaja drugod po svetu predvideva, da umetnik ali njegovi dediči prejmejo od enega odstotka do pet odstotkov od preprodaje.