Petek, 19. 4. 2013, 18.25
8 let, 3 mesece
Na brestaniškem gradu Rajhenburg nova stalna razstava Trapisti v Rajhenburgu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Na razstavi o življenju in delu tega reda v Sloveniji bodo prvič razstavili številne nove podarjene muzejske predmete.
Avtorica razstave in kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Irena Fürst je ob odprtju razstave povedala, da so zaradi lanske prenove brestaniškega gradu prvotno razstavo o trapistih iz leta 1993 odstranili, v okviru nove pa predstavljajo vrsto predmetov, ki so jih v času od prve postavitve prejeli od številnih darovalcev. Najbolj so ponosni na šest opatovih mašnih plaščev, na zlato mitro in številne druge eksponate, je poudarila in nadaljevala, da je bil samostan Marije Rešiteljice v Rajhenburgu edina samostanska enota reda trapistov v Sloveniji.
Tega so sicer kot red reformiranih cistercijanov leta 1664 ustanovili v Franciji. Ko je leta 1880 francoska oblast razpustila samostan Dumb v bližini Lyona, pa so njegovi menihi prišli v Rajhenburg, kjer so omenjeni grad in njegove številne posesti kupili ter ga preuredili v samostan.
Trapisti so bili napredni in umni gospodarji. Njihov vpliv je bilo mogoče čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja, v Posavje pa so prinesli velik napredek. Njihovo bogato dediščino z več kot polovico novih razstavnih predmetov predstavlja tudi nova brestaniška stalna razstava, je še povedala Fürstova.
Grad Rajhenburg je v virih prvič omenjen leta 895 in velja za najstarejši grad na Slovenskem. Od njegovih številnih lastnikov je najbolj znan red trapistov, njegovi menihi pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom in obrtjo. Njihov najbolj znani izdelek je bil sir trapist, leta 1896 pa so začeli industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je leta 1912 podelil priznanje za kakovost. Redovniki so na Savi zgradili tudi lastno elektrarno, leta 1896 pa so si napeljali telefon.
Grad je ostal v posesti trapistov do 2. svetovne vojne, med njo je bil v njem zbirni center za slovenske izgnance, po vojni pa zapori za ženske. Od leta 1968 grad spreminjajo v muzej, lani pa je bil deležen temeljite in celostne prenove.
Za razstavno dejavnost gradu so namenili približno štirikrat več grajskih površin kot pred obnovo, v gradu pa je ostala tudi brestaniška enota Muzeja novejše zgodovine Slovenije z zbirko trapistov in izgnancev. Zadnjo bodo pripravili oktobra prihodnje leto.
