"Kričali sva od groze, ko sva prvič slišali Brizgalno brizgo"

Preden se bosta tudi sami odpravili na težko pričakovani dopust, smo ju povabili na limonado, klepetali in klepetali, dokler nam vsem ni grozila vročinska kap. Toliko tega je bilo treba povedati in pojasniti, da se je bilo ob koncu kar težko posloviti, pa čeprav le do naslednjič.

Kako je mineval čas, ko nista imeli stikov? Sta se pogrešali? Špela: Mislim, da se vse zgodi z razlogom. Ko je leta 2006 Špelca zapustila skupino Atomik Harmonik, je med nama nastopilo obdobje tihe maše, kar je bilo čisto prav. Vsaka od naju je v tem času odrasla in lahko rečem, da danes ni več nobenih zamer, vmes pa sva pač živeli vsaka svoje življenje. Pravzaprav se na ta račun kar velikokrat nasmejeva. Špelca: Res je, človek potrebuje nekaj časa, da predela vse stvari. Takrat sem bila stara 20 let in nisem niti preveč razmišljala o vsem skupaj. Če bi bilo to danes, bi se zagotovo odločila drugače. Špela: Saj lahko jaz malo več povem (smeh). Njen odhod je bil ogromen šok, res! Ob dveh ponoči, 18. marca, je vsem članom skupine poslala elektronsko pošto, v kateri je napisala, da nas zapušča, ker bi se rada posvetila družini. Takrat je imela resnega fanta, za katerega imam – kljub vsemu spoštovanju do njega – občutek, da je veliko pripomogel k njeni odločitvi. Kmalu smo tudi ostali morali dojeti, da z glavo ni pri stvari – med vožnjo na nastop je na primer klicala mamo, naj ji kupi telečje zrezke in čebulo, ker bo naslednji dan kuhala kosilo, medtem ko smo drugi v tišini premlevali, kaj bomo. Z mislimi je bila drugje. Saj smo se pozneje pobrali, ampak mislim, da bi bilo drugače, če bi bila Špelca starejša in če ne bi imela tega fanta. Kakorkoli, vse v življenju se zgodi z razlogom in nekdo tam zgoraj postavlja ovire samo tistim, ki jih lahko preskakujejo. Vsi smo se iz tega nekaj naučili.

Kaj še danes obžalujete? Špelca: Zdi se mi, da Nemčijo. Vzpostavili smo res dobro navezo, ampak smo se odločili, da bomo ostali v Sloveniji. Čeprav nam je morda žal, pa po drugi strani zdaj ne bi počeli tega, kar počnemo. Špela: Jaz bi pa rekla, da je bila prvotna zasedba najbolj udarna, zmagovalna kombinacija, ki je nihče ne more nadomestiti. Jasno, da se nam včasih kolca po starih časih in po odlični priložnosti, ki smo jo imeli v tujini. Ne bi se več takole za***ebavali, super bi živeli. Špelca: Ampak, saj nam je luštno, a ti kaj manjka? Špela: No, tako se tolažimo, čeprav globoko v sebi vemo, da nam je žal. Špelca: Ja, res je. Špela: Še danes mi kdo reče, kaj smo zamudili. Kot rečeno, vse je za nekaj dobro, to je edina tolažba, ki mi preostane.

Spremljata, kdo sta novi pevki v skupini? Špela: (zacepeta v odgovor) Jaz vem, jaz vem! Prvič, ker bom vedno vedela, in drugič, ker je to moja službena dolžnost. Videla sem vsaj že tri zasedbe z novimi pevkami, zdaj pojeta Mateja in Saša. Špelca: No, jaz tega nisem vedela. Do Tejči je šlo, naprej pa ne.

Koliko se vaju imidž podalpskih deklin, ki sta ga imeli kot pevki, še drži? Špela: Harmonika me tako ali drugače še vedno spremlja, saj je čista resnica, da se ob njej ljudje sprostijo, tudi če se najprej delajo fine in zavračajo slovensko glasbo. Ko pa spijejo kakšen kozarec, znajo še vsa besedila in pojejo zraven. Tudi zaposlena sem na narodno-zabavni televiziji, skratka, harmoniko imam rada, bolj upam, da se bom po vseh letih znebila tega dirndl imidža. Ne vem, a ljudje resno mislijo, da skačem doma v minikrilu in beli poškrobljeni bluzi in čakam, da me nekdo pobrizga (smeh)? Pri Atomikih je imel takšen imidž smisel, a želela bi si, da bi ljudje začeli ločevati imidž Špele Grošelj doma in na odru. Špelca: Mene še vedno razneženo ustavljajo, da sem gotovo tista iz Atomik Harmonik.

Vaju kdo prosi, da bi zapeli sredi ulice? Špela: Ne. Pa tudi če bi, bi mu povedala, da pojem na nastopih, oddajah in zasebnih zabavah, sredi ceste pa ne. Špelca: Vsekakor me prijatelji pogosto prosijo, če bom kaj zapela na zabavi, poroki … Ravno zadnjič sem bila gostja na poroki, čez eno uro pa že pevka na odru. Špela: Ja, to je drugo, ampak s tem nimam problemov.

Celine Dion je zadnjič izjavila, da je pesem iz filma Titanik odpela tolikokrat, da bi se ji res lahko zmešalo, ampak da je vseeno hvaležna, ker jo je izstrelila med zvezde. Imata kdaj podoben občutek za Brizgalno brizgo? Špela: V mojem pevskem repertoraju za nastope je še zmeraj miks Atomik Harmonik z vsemi največjimi hiti, in če sem čisto iskrena, se vedno trudim, da ga ne izvajam (smeh). Ponosna sem na Atomike in vse skupaj, ampak to Brizgo sem v šestih letih odpela tolikokrat, da se ne da prešteti. Igrali smo jo štirikrat na večer, vsako rundo smo začeli s tem, nastopov je bilo milijon ... Pa mi je še danes všeč pesem.

Imata več lepih spominov na to obdobje kot slabih, kajne? Špela: Bilo je toliko lepih trenutkov, spominjam se evforije, ko smo zmagali na Melodijah morja in sonca, ko mi je Jani zaril prst v oko od same sreče in sem potem komaj preživela podelitev nagrad. Takšni padalci smo bili, pa nam je uspelo. Se spomniš, kako sva kričali od groze, ko sva prvič slišali demo različico posnetka in petelina, ki kikirika? Špelca: Jokali sva! Bili sva čisto iz sebe, da takšni kmetici pa že ne bova, da naju bodo vsi zafrkavali, kakšen Atomik Harmonik neki! Svojim prijateljem imena na začetku sploh nisem hotela povedati. Špela: Mene je takrat zelo motilo, da je Špelca tako plaha, jaz pa popolni razgrajač, pravi gavnar, kar naprej sem težila Janiju, Špela pa vsa mila. Pritoževala se sicer je, ampak ne njemu (smeh). Grozila, da bo zaropotala, pa nič, samo jaz sem ropotala. Špelca: No, saj potem se je pa nabralo in izbruhnilo v e-pošti ob dveh ponoči. Že prej bi morala povedati, kaj me moti. Špela: Vidiš, jaz pa moram vse takoj razčistiti, sicer me razžre. Vedno težim z razlogom, tudi če izpadem nesramna, menim, da so konflikti potrebni, da te delajo boljšega človeka. Tukaj sva si bili zelo različni in sva si še (smeh), ampak mislim, da je bila takrat ta razlika za skupino zelo dobra.

Kljub razlikam sta pred kratkim posneli duet s pesmijo Gremo na obalo. Špelca: V zadnjem letu in pol, odkar spet stanujem v Domžalah, sva se veliko srečevali na dogodkih, beseda je dala besedo in prvič je prišlo do sodelovanja v silvestrski oddaji na nacionalni televiziji, kjer sva najprej odpeli duet Poljubi moje ustnice. Špela: Tematika so bili dueti in poljubi, imela sem komad o poljubih, dueta pa ne. Ko sem se pogovarjala z Domnom Kumrom, ki je delal glasbo zame, sem mu rekla, da nočem peti kar z nekom, da hočem, da je stvar pristna, in tako sem prišla na idejo, da bi zapeli skupaj s Špelco. In ker sva bili na drugem mestu po številu klikov, ko je bila oddaja objavljena na internetu, se nisva mogli ustaviti samo pri enem duetu. Kar je bila decembrska šala, je zdaj resničnost. Domen naju je malo podrezal, vse je šlo zelo hitro.

Bosta posneli tudi videospot? Špela: Naslednji teden in zelo se veselim. Kot diplomirani inženir multimedijev me zanima tako delo pred kamero kot za kamero, malce sem na trnih, ker tokrat ne bom delala z isto ekipo kot ponavadi, ampak vem, da so fantje zelo izkušeni.

Špela, ali radi nadzorujete stvari? Špela: Ko gre zame, za moj posel in za mojo glasbo, vsekakor! Dokler nisem imela samostojne kariere, sem bila precej bolj neobremenjena, zdaj veliko bolje razumem stvari in sem tudi veliko bolj obremenjena z njimi. Delam zase in točno vem, da kolikor bom vložila, toliko bom dobila. Recimo, ko sva dali s Špelco nov komad na Facebook, sem preostanek večera preživela za računalnikom, štela klike, brala odzive, komentarje … Zame je vse to zelo intenzivno, čisto sem notri in ne morem biti drugačna. Špelca pa je, na primer, tisti dan, ko sva objavili komad, lahko mirno šla na piknik. Seveda sem ji pošiljala SMS-e in jo klicarila, kakšno je stanje (smeh). Špelca: Ja, res je. Samostojna kariera je nekaj čisto drugega kot moje delo na radiu, kjer si precej manj obremenjen z določenimi stvarmi. Razlika je ogromna. Špela: Vodenje Facebooka je projekt, vam povem. Še preden grem spat, se mi aplikacije rolajo po glavi. Ampak če ne investiraš vase, ne moreš pričakovati rezultatov.

Ko smo ravno pri medijih, vidve sta vedno zanimivi za nas, se zdi, karkoli že počneta. V vseh letih se je gotovo nabralo veliko neresnic in tračev, bi tukaj in zdaj želeli ovreči kakšnega? Špela: Uh! Špelca: Uf! Špela: Izpostavila bi enega, ki je bil popolnoma neresničen in me je zares prizadel, pa tudi škodil bi mi lahko. Znana slovenska novinarka je v rumeni reviji objavila trač, da je bil nek fant nekoč z mano in da je potem izjavil, kako zelo smrdim. Visokorasli, mišičasti, zagorel, tako ga je opisala. Takrat sem bila tako iz sebe, prvič zato, ker sem imela resnega fanta, in drugič, kdo bi šel take stvari sploh pisati, pa tudi če bi bile resnične?! Za tožbo se nisem odločila, ker si nisem hotela kvariti življenja, čez dve leti pa se je izkazalo, kdo je bil ta fant. Seveda je bil nekdo, ki sem mu dala košarico, in se je užaljen zaupal novinarki, ona pa tega sploh ni preverila, ampak jaz še danes nisem pozabila. Ne morem verjeti, da so ljudje lahko tako negativno nastrojeni, da to objavljajo. Kot pravim, karma je psica, če si ti pasji. Verjamem, da se vse slabo vrne, če ne takoj, pa čez čas. Če ne tebi, pa tvojim potomcem, zato nisem nikoli nikomur namerno škodovala. Špelca: Lani novembra sem doživela enega najhujših šokov, ko je neka rumena revija objavila naslovnico z mastnim naslovom Žiga jo nažiga in še tri strani, polne neresnic in obrekovanja. To je bilo najhuje, kar so kdajkoli napisali o meni, in takrat sem se odločila, da z mediji ne bom več delila osebnih stvari. Preveč daleč gredo, pregloboko, preveč si izmišljujejo. Sama delam v medijih in tega ne bi nikoli naredila, niti enega odstotka ne, kar so storili meni. Špela: Jaz moram samo še dodati, da sem si tudi sama rekla, da nič več ne bom razlagala medijem. Težava nastane, ker drug drugega potrebujemo. Kako naj novinarju, s katerim dobro sodelujem, rečem ne, ko me prosi za fotografijo z dopusta? Saj mu lahko rečem ne, ampak vprašanje, kolikokrat bi to razumel, zagotovo pa ne prevečkrat, če si želim, da dobro sodelujeva. Drug drugega pač potrebujemo in nobena komercialna pevka pri nas ni ohranila svoje zasebnosti samo zase. Poleg tega razumem, da to prinaša denar in da bo verjetno veliko več ljudi kliknilo na novičko, zakaj sva se jaz in moj zaročenec razšla, kot na mojo novo pesem. Ljudje želijo videti, da imamo javne osebnosti enake težave kot oni, da smo krvavi pod kožo. In v resnici smo, samo službo imamo drugačno.

Ko smo pri razgaljanju - bi se slekli za Playboy? Špelca: Mene so vabili k sodelovanju, pa sem rekla ne. Špela: Jaz sem do golote bolj odprta kot ona, ki se je še v času Atomikov vedno sramežljivo preoblačila za brisačo (smeh). Mislim, da se ženski v tujini bolj splača razkriti svoje telo, saj dobi dobro plačilo, če že nima drugih razlogov za to. Pri nas tak denar, kot ga ponujajo, za zdaj služim oblečena in trenutno ne vidim niti enega razloga, zakaj bi to storila. Špelca: Podpišem.