Začetek Kurentovanja na Ptuju (video)

Tradicionalna povorka po ulicah in trgih starega mestnega jedra je bila zaradi dežja močno okrnjena, del dogajanja pa prestavljen v karnevalsko dvorano. Štirinajsti princ karnevala, ki ga pooseblja Miroslav Slodnjak iz Dornave, predstavlja zgodovinski lik osebnosti dornavskega viteza in je prvi princ, ki nosi žezlo kar dve leti. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena za karnevalsko leto 2000, in sicer na pobudo Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), katerega člana sta Ptuj in Slovenija od leta 1991.

Kot veleva tradicija, princ karnevala predstavlja Ptuj na karnevalskih prireditvah doma in na tujem ter v času Kurentovanja simbolično vodi mesto. Danes je obljubil, da bo napolnil občinsko blagajno in na Ptuj privabil čim več ljudi. "Vabimo ljudi, da odvržejo vsakodnevne puste obraze, si nadenejo prečudovite barvite maske pusta in se veselijo z nami v teh dvanajstih dnevih," je pozval.

Župan si po predaji žezla karnevalskemu princu po tradiciji nadene kurentovo opravo, vitez Donavski, ki si prizadeva za ohranitev pustnega lika dornavskega Cigana, pa mu je v zahvalo podaril Ciganko. "V lanskem letu so Cigani našli kar nekaj izvirnih metod za pridobivanje premoženja, zato ostajam optimist kljub težkim kriznim časom," je dejal.

Predaja oblasti predstavlja uradni začetek največje pustno-etnografske prireditve v Sloveniji, ki ji ponavadi sledi povorka tradicionalnih pustnih likov iz Ptuja, ostale Slovenije in sveta po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Letos je zaradi dežja in posledično bojazni pred uničenjem dragocenih pustnih oprav v povorki sodelovala le peščica mask, glavno srečanje pustnih likov pa je bilo prestavljeno v karnevalsko dvorano.

Po spominu predsednika organizacijskega odbora Kurentovanja in podpredsednika FECC Branka Brumna jim je vreme tako zagodlo predtem le enkrat v zgodovini te prireditve. Nekaj skupin je danes celo odpovedalo udeležbo, a po njegovih besedah bo v karnevalski dvorani kljub temu mogoče videti več kot 1500 tradicionalnih pustnih likov in mask iz ptujskega, slovenskega in evropskega prostora. "Kljub temu vremenu so naši prijatelji iz Avstrije in Hrvaške prišli med nas. Ta moč etnografske dediščine prevlada," je dejal. V največjem številu naj bi bili ponovno zastopani kurenti, ki se jih je prijavilo okoli 640.

Vrhunec bo Kurentovanje doseglo na pustno nedeljo 2. marca, ko napovedujejo nastop okoli 4000 tradicionalnih pustnih likov iz dvanajstih držav in okoli 50.000 obiskovalcev. Samo kurentov naj bi bilo več kot 2000.

Letos naj bi bil sicer večji poudarek na dogajanju v središču starega mestnega jedra. Med drugim so pripravili razširjeni in nadgrajeni mestni pustni korzo, novost je mestna pustna tržnica. Skupno 54. Kurentovanje zajema več kot sto prireditev, s tem da nekateri zamerijo, da v glasbenem programu prevladujejo gostje z območja nekdanje Jugoslavije. Organizatorji se branijo, da s samo slovenskimi glasbeniki ne morejo napolniti karnevalske dvorane za 4000 ljudi.