Počitnice za 18 evrov na dan

Slovenija v vsem malce zaostaja za svetom in tudi kriza je k nam prišla z zamikom. Ne verjamete? Dober pokazatelj tega je statistika turističnih potovanj. Saj vem, dolgočasne številke, a so kljub temu zanimive.

Recimo: svetovni turizem je v prvi polovici leta 2013 dosegel 494 milijonov mednarodnih prihodov turistov, kar je pet odstotkov več kot v prvem polletju leta 2012. Rast je presegla najbolj optimistične napovedi, da bo letošnje leto obrnilo svetovni trend padanja števila potovanj. Povečanje se je poznalo tudi v Sloveniji, kjer se je zvišalo število gostov iz Ruske federacije, Velike Britanije, Nizozemske, Češke, več pa je bilo tudi gostov z naših najboljših turističnih trgov – Italije, Nemčije, Belgije in Avstrije. Največ gostov je bilo v zdraviliščih in gorah, kar za devet odstotkov več kot lani, manj v obmorskih krajih. Skupaj je bilo do julija – do takrat so statistiki že obdelali podatke – evidentiranih 1.829.000 prihodov turistov.

Toda skok je le pri tujih turistih. Obubožani Slovenci so potovali manj. Skupaj so doma ustvarili za štiri odstotke manj prenočitev kot lani. 73 odstotkov Slovencev ni odšlo nikamor, kar je še sedem odstotkov manj kot lani. Kot glavni razlog navajajo pomanjkanje sredstev. Za 42 odstotkov se je zmanjšalo tudi število poslovnih potovanj. Skoraj tri četrtine domačih zasebnih potovanj je bilo krajših kot lani, takih z od eno do tremi prenočitvami. Najbolj bode v oči podatek, da je med zasebnimi potovanji 57 odstotkov tistih, ki so potovali, bivalo brezplačno, se pravi ne v hotelih ali apartmajih, ampak pri sorodnikih, prijateljih ali v svojih prikolicah. Povprečno so na dan porabili 48 evrov, a tisti, ki so bivali brezplačno v svoji prikolici, le 18 evrov, pri sorodnikih ali prijateljih so porabili povprečno 29 evrov na dan, tisti, ki so bivali v kampu, pa 31 evrov na dan.

Nauk zgodbe? Po letih potovalnega buma je Slovence doletela usoda socialističnih karikatur: počitnice doma na balkonu z nogami v škafu. Ali kot pravi pol stoletja stara otroška pesmica Dušana Mevlje: "Najceneje se potuje kar s kazalcem kam na tuje." Konča pa se takole: "Naj te še tako skomina potovati v daljne kraje, eno pomni: domovina vedno sprejme te najraje." Pa naj bo to leta 1964 ali 2014.