Po Logarski dolini do slapa Rinka

V vsakem letnem času Ena najlepših ledeniških dolin je nekaj posebnega prav v vsakem letnem času, majski potep po krajinskem parku Logarska dolina pa vas bo očaral s spomladansko zelenino in največjo vodnatostjo slapa Rinka, ki je slovenski naravni spomenik.

Naravoslovno-etnološka pot do Rinke

Po Logarski dolini vas bo vodila naravoslovno-etnološka pot, ki se vije od prvega mostu v dolini do slapa Rinka.

Na potep od točke do točke, kjer boste spoznavali naravne znamenitosti Logarske doline in izvedeli marsikaj novega o ledeniški dolini, gozdu in življenju gozdarjev, divjadi, pticah, oglarjenju in z dolino povezanem življenju domačinov, se lahko odpravite sami ali v skupini z lokalnim vodnikom na čelu.

Za sedemkilometrski sprehod po zelenem savinjskem biseru z vzponom 360 višinskih metrov si vzemite od dve do tri ure časa. Vmes se ozrite proti še zasneženim vrhovom: Krofički, Ojstrici, Planjavi, Brani, Turski gori in Rinkam. Daljši postanek si privoščite pri slapu Rinka, ki žuboreče prihrumi na dan pod skalnim robom Okrešlja. Rinka, ki v svoji tretji stopnji pade 90 metrov v globino, je največji prostopadajoči slap v Sloveniji, saj se pramen vode pri padcu čez rob v tolmun ne dotakne stene. Izlet si seveda lahko poljubno skrajšate in se po cesti skozi dolino zapeljete bližje do slapa, do izhodišča pa se lahko vrnete po pešpoti ali cesti.

Pravljični gozd za najmlajše

Otroke bo bolj kot lepota doline in slapu navdušil pravljični gozd v bližini penziona Na Razpotju. Le kdo bi si mislil, da se v Logarski dolini skrivajo gozdni škratje, Muca Copatarica, Zvezdica Zaspanka in Ajdovska deklica? Družbo jim delajo še Zvezdica Zaspanka, Janko in Metka, trije prašički, Pika Nogavička in še junaki številnih drugih pravljic, ki domujejo v lesenih hišicah, ob katerih lahko pravljice tudi preberete, pravljični potep pa bodo popestrile tudi značilne visokogorske rastline.