Ponedeljek, 9. 7. 2018, 4.09
6 let, 4 mesece
Osupljiva skulptura iz petih ton plastike, pobrane iz morja #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Eden od današnjih globalnih problemov je onesnaženje svetovnih morij s plastiko, čemur smo bili letos maja lahko priče tudi na slovenski obali, ko je k nam naplavilo večje količine smeti, med katerimi je prevladovala plastika. V imenu osveščanja o tej problematiki so brooklynski arhitekti iz petih ton plastike, pobrane iz morja, oblikovali skulpturo kita, ki se vzpenja nad evropsko reko.
Kot odgovor na podatek na nepredstavljivo velike količine plastičnih odpadov v oceanih so se brooklynski arhitekti Studia KCA odzvali z monumentalno instalacijo, ki je del letošnjega belgijskega trienala Triennale Brugge.
Oblikovali so več kot enajstmetrski kip kita, ki se vzpenja nad reko v belgijskem mestu Brugge, s svojo prisotnostjo pa opozarja na pereč sodobni problem – smetenje oz. onesnaženost s plastiko. To je bila tudi letošnja tema svetovnega dneva varstva okolja, ki je 5. junija potekal pod geslom Premagajmo onesnaževanje s plastiko. Prav tako je bil temu problemu posvečen tudi 8. junij, ki je svetovni dan oceanov.
Skulptura kita iz plastičnih odpadkov iz Tihega in Atlantskega oceana, ki je del trienala v Bruggeu, je osupljiva prostorska intervencija, ki naslavlja problematiko plastičnih odpadkov v svetovnih morjih.
Tone plastike iz Tihega in Atlantskega oceana
Objekt ustvarjalcev iz Studia KCA je nastal iz petih ton plastike, zajete iz Tihega in Atlantskega oceana. Gre za osupljiv komentar okoljske situacije, ki smo ji priče, in skulptura tako predstavlja monumentalni opomnik našim dejanjem, ki so povezana z onesnaževanjem svetovnih morij.
Ko pravita vodji newyorškega studia Jason Klimoski in Lesley Chang so obliko kita izbrali zaradi tematike belgijskega trienala, ki je letos Liquid City. Kot še pravita o konceptu projekta ustvarjalca, pa je kit v tem primeru sredstvo razmišljanja, kako potrošnja in produkcija urbanih središč končata v morjih.
Oblika kita je v projektu sredstvo razmišljanja, kako potrošnja in produkcija urbanih središč končata v morjih.
Kilogram na kilogram - več smeti v morju
"Kilogram na kilogram in kmalu bo po oceanih plavalo več plastičnih smeti kot pa kitov," so ob projektu zapisali v studio. Ob čemer se je mogoče nasloniti na raziskave, ki opozarjajo, da bo do leta 2050 v svetovnih morjih po teži več plastike kot rib.
Ob tem pa se lahko tudi spomnimo kita, ki je v začetku junija na Tajskem poginil, avtopsija pa je pokazala, da je imel v želodcu več kot 80 plastičnih vrečk, ki so tehtale do osem kilogramov.
Na Tajskem, ki je ena največjih porabnic plastičnih vrečk na svetu, pa vsako leto zaradi plastičnih odpadkov v morju pogine najmanj 300 morskih živali, vključno s pliskavkami, želvami in delfini, je takrat poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Kilogram na kilogram in kmalu bo po oceanih plavalo več plastičnih smeti kot pa kitov," so ob projektu zapisali v studiu KCA, ki je avtor projekta.
Plastični nebotičnik
Kit, ki gleda iz vode, predstavlja prvi "morski nebotičnik", in ker gre za upodabljanje največjega vodnega sesalca, je bila to prava forma za prikaz dimenzij problema, ki ga skulptura naslavlja, tudi poudarjajo ustvarjalci prostorske intervencije.
Studio KCA pa je pri projektu sodeloval z organizacijo Hawaii Wildlife Fund, s pomočjo katere so v štirih mesecih zbrali plastiko, ki so jo pri izdelavi "nebotičnika" uporabili. Skulptura, ki bo na ogled do 16. septembra, pa tako predstavlja fizično manifestacijo plastičnih odpadkov v morjih, vendar gre pri tem le za minimalni del smeti, ki sicer plavajo po morjih.
Po nekaterih podatkih vsako leto v oceanih pristane okoli osem milijonov ton smeti, od katerih jih je veliko le za enkratno uporabo.
Letno je v obtoku 500 milijard plastičnih vrečk
Po podatkih fundacije Plastic Oceans problem onesnaževanja s plastiko eksponentno raste iz leta v leto. Po nekaterih podatkih vsako leto v oceanih pristane okoli osem milijonov ton smeti, med katerimi je velik del izdelkov za enkratno uporabo.
Letno je na primer v obtoku po svetu 500 milijard plastičnih vrečk, med katerimi pa jih je več kot milijon uporabljenih samo eno minuto, pri čemer je povprečna doba uporabe tega elementa našega vsakdana 15 minut. V zadnjih desetih letih so proizvedli več plastičnih vrečk kot v vsem prejšnjem stoletju, pa je še en podatek, ki ga navajajo na spletni strani organizacije Plastic Ocenas.
Problem onesnaževanja s plastiko eksponentno raste iz leta v leto.
Posledice za zdravje še niso znane
Problem plastike, ki ni biološko razgradljiva, je tudi to, da se dolgo razkraja. Plastenka za pijačo na mikrodelce razpada 450 let. Ti pa prek morskega živalskega sveta prehajajo v človeško prehranjevalno verigo, pri čemer zdravstvene posledice tega še niso znane.
