Torek,
11. 6. 2013,
12.00

Osveženo pred

11 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Idrija čipke rudnik žlikrofi

Torek, 11. 6. 2013, 12.00

11 mesecev, 2 tedna

Na Festival idrijske čipke

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V Idriji bodo ta konec tedna prihod poletja pozdravili s prireditvijo v čast izdelkom spretnih idrijskih klekljaric.

Zakaj tja? Idrijo je na zemljevid postavilo živo srebro, brez katerega tega mesta verjetno sploh ne bi bilo. Živosrebrno rudo so v teh krajih odkrili konec 15. stoletja, resno izkopavanje pa se je začelo v 16. stoletju. V skoraj 500 letih so v Idriji izkopali okoli 700 kilometrov rovov.

Že zelo izčrpan rudnik so začeli zapirati v 80. letih prejšnjega stoletja, njegov najstarejši del, Antonijev rov, pa je ohranjen kot turistična znamenitost. S svojo pol tisočletja dolgo rudarsko zgodovino se je Idrija lani vpisala na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Ob rudarstvu pa je Idrija zagotovo najbolj poznana po obrti čipkarstva, eni najzahtevnejših ročnih spretnosti. Dolgoletno tradicijo klekljanja prihodnjim rodovom prenašajo v čipkarski šoli, ki deluje v okviru idrijske Gimnazije Jurija Vege, za to, da to hitroprstno znanje ne bi izumrlo, pa skrbijo tudi z vsakoletnim mednarodnim Festivalom idrijske čipke.

Zakaj zdaj? Za uvod v festival so že v začetku tega tedna odprli več razstav na temo idrijske čipke, v petek pa se tridnevni festival začne uradno. Ta bo ob razstavah vključeval tudi delavnice klekljanja za otroke in odrasle, tekmovanje v rudarskih in klekljarskih spretnostih, kulturno-glasbeni program in obvezne večerne zabave. Podroben program si lahko ogledate tukaj.

Kaj si še ogledati? V Mestnem muzeju Idrija, ki domuje na gradu Gewerkenegg, si lahko ogledate razstavo o 500-letni zgodovini rudnika živega srebra in mesta – stare mestne karte, fotografije Idrije ter originalnih predmetov, ki predstavljajo rudarjenje skozi zgodovino, razvoj gozdarstva ter plavljenja lesa. Na ogled sta postavljeni tudi bogata geološka zbirka ter stalna razstava idrijskih čipk.

Svojevrstno doživetje je tudi spust v rudniško podzemlje, v Antonijev rov. Pokrite s površniki in čeladami vas bodo vodiči pospremili v globino, vam predstavili težaško delo in življenje rudarjev, pot pa boste sklenili v edinstveni podzemni kapeli iz 18. stoletja.

Ljubitelje živali bo medtem zagotovo navdušil Akvarij M, ki velja za najlepši in najraznovrstnejši akvarij v Sloveniji. Obdajal vas bo vodni živelj tropskih morij, Amazonke in Konga, Malavijskega in Tanganjiškega jezera, pa piraje in še marsikaj – idrijski akvarij se lahko namreč pohvali z več kot 170 vrstami sladkovodnih in morskih rib in drugih organizmov.

Kaj pojesti in popiti? Če ste v Idriji, si morate seveda privoščiti žlikrofe. To v Evropski uniji zaščiteno jed iz testa in krompirjevega nadeva najpogosteje postrežejo z bakalco, še eno tipično idrijsko jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave.

Značilna pijača z idrijskih koncev pa je geruš, knapovski pelinkovec, ki je zaradi svoje grenkobe tako odličen aperitiv kot digestiv. A velja zmernost – cesta iz Idrije je ovinkasta, ne glede na to, na kateri konec se vračate.