Koprski zaliv iz futurističnih vizij: nudistični otok, hoteli na kolih in mega jahte

Z odprtjem nove prometne povezave med Koprom in Izolo skozi predel Markovec je to lahko trenutek, ko se kategorizacija ceste lahko spremeni in tako postane prostor, namenjen turistični in športni-rekreacijski dejavnosti.

O mogočih scenarijih razmišljajo že od leta 1970, a ti so zdaj lahko realni Kot pravijo na obeh občinah, izolski in koprski, o možnostih programske preureditve te prometne povezave razmišljajo že vse od leta 1970, a z današnjim odprtjem predora postajajo morebitni scenariji bolj realni.

Končno izbrane rešitve in odločitve še ni. Ker je ta prostor prepomemben, da bi ga prepustili naključju, so do zdaj zbrali več predlogov in zamisli iz različnih arhitekturnih studiev, ki so se odzvali na javno povabilo. V prostor bodo namreč lahko posegli le enkrat, zato naj bo to rezultat temeljitega premisleka, so sporočila z občin. Od trga do futurističnega otoka A kaj bo obveljalo: 80-metrski razgledni stolp, amfiteater na prostem in muzej pomorstva z akvarijem, umetni otok za nudiste, privezi za mega jahte, večnamenski trg, promenada s plažami ali mestni park?

Zasnova arhitekturnega ateljeja Biroobala. Ob obalnem pasu zgraditi objekt in večnamensko konstrukcijo na vodi, ki bi prebivalcem in obiskovalcem nudila možnosti za aktivnost čez vse leto. Zamislili so si nov objekt, ki bi povezoval Koper in Izolo, v njem pa bi bile možnosti za nova delovna mesta (hotel, poslovna dejavnost). Obe mesti bi povezali tudi s Porečanko, električno železnico.

Zasnova arhitekturnega biroja Architecta. Urediti obstoječi obalni pas od Semedele do Izole, ob tem pa ustvariti še rešitve na morju: otok, namenjen turizmu, rekreacijske površine, plaže, kopalne ploščadi.

Zasnova Studia 46. Vizija mesta nad mestom, ki bi ga sestavljala štiri območja: med Izolo in Žusterno bi umestili otok z amfiteatrom in garažno hiši v klifu pod bolnišnico, pri Žusterni bi postavili pomol s svetilnikom, hotel in privez za mega jahte, pri Luki Koper bi ustvarili poslovno-stanovanjske objekte, od pristanišča proti Ankaranu pa so si zamislili hiše in hotele na kolih, priveze za luksuzne jahte, golf igrišče na Debelem rtiču, luksuzne restavracije in spaje.

Zasnova Studia Arhitektura. Urediti celoten obalni pas med Koprom in Izolo, ga nameniti turističnim, rekreacijskim dejavnostim. Zamislili so si več pešpoti, zelene predele, nove bazene in številna športna igrišča.

Zasnova Boštjana Pavliča. V Koprski zaliv umestiti otok premera 60 metrov z veliko sončno uro, objekt pa bi poleg estetske vrednosti ponujal tudi spremljevalno vsebino in dejavnosti. Avtor zasnove si je zamislil steklen akvarij, skozi katerega bi dobili vpogled v svet pod morsko gladino. Otok bi z obalo povezoval most, ob katerem bi lahko uredili privez za plovila.

Zasnova Gaser Arhitekture. Ustvarili bi multikulturno pametno mesto z laguno, plažo pri Semedeli in podvodnim multikulturnim centrom na mestu, kjer je potonil Rex. S projektom želijo povezati obmorske kraje Debeli Rtič, Luko Koper, Semedelo, Žusterno in Izolo.

Zasnova arhitekturnega biroja Draft. Urediti novo, širšo obalno linijo med Koprom in Izolo, ki bi jo dopolnjevali trije otoki ob obali. Te sta navdihnila bližnja Gradež in Benetke. S tem bi ustvarili nekakšno laguno, ki bi povečala možnosti obeh obalnih mest za različne dejavnosti in dogodke.

Zasnova biroja Indekor. Sredi Koprskega zaliva bi umestili plavajoč objekt, gibajoči se otok. Na njem bi združili različne vsebine: turizem, šport, rekreacijo, zaradi lege znotraj geomagnetne mreže (Zmajeve črte) pa bi objekt, ki so ga poimenovali Na zmajevi poti, služil tudi v zdravilne namene.

Zasnova Univerze na Primorskem. Koper in Ankaran oziroma nasproti ležeči obali bi povezali z mostom, ki bi imel več uporabnih funkcij, od prometne do bivanjske in poslovne. Po obliki most ponazarja prepletanje Pozejdonke.

Zasnova podjetja Polifen d.o.o. Območje urediti s pomočjo cenovno ugodnega, recikliranega umetnega materiala ter tako ustvariti novo modularno prostorsko strukturo. Z rabo novih, modernih, a eko materialov želijo slediti trajnostnim principom razvoja.

Zasnova arhitekturnega biroja PS Prostor. V Koprski zaliv umestiti nove otoke, ki bi jih namenili turistični dejavnosti. Poskrbeli bi tudi za varovanje zaliva, ga na eni strani zaprli s podaljšanjem obstoječega pomola, na drugi strani pa ustvariti valobran. Na otokih bi pridobili prostor za različne rekreativne in turistične dejavnosti, med drugim bi uredili podvodni park.

Zasnova studia Pirss. Med Koprom in Žusterno oziroma Semedelo bi ustvarili mestni park z večnamenskim trgom, promenadami in urejenimi plažami s pomolom. Nov urbani prostor bi deloval kot nekakšna zelena mestna vrata.

Zasnova KUD C3. Trajnostna ureditev območja v rekreacijske, kopalne in turistične dejavnosti. Zamislili so si tudi tri povezave: z električnim vozilom med Koprom in Izolo, po vodi med točko potopljene ladje Rex in Trstom ter z električnim dvigalom nad morebitnim novim platojem.