Neža Mrevlje

Petek,
11. 11. 2016,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,38

2

Natisni članek

Natisni članek

spomenik kulturna dediščina turizem turistična kmetija Mesec oblikovanja kreativni turizem

Petek, 11. 11. 2016, 4.00

7 let, 1 mesec

Ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,38

2

Foto: Borut Lozej / Mesec oblikovanja

Zaščitena kulturna dediščina lahko s prenovo, ne le s stavbarsko, temveč tudi vsebinsko, dobi novo živo vlogo. Pri nas je to pogosto še precej neizkoriščen potencial, tudi turistični, čeprav lokalni primeri dobrih praks obstajajo.

Razstava Prenova za kreativni turizem, ki je v okviru Meseca oblikovanja na ogled do 18. novembra, prinaša pregled lokalnih prenov spomeniško zaščitenih podeželskih hiš, ki so s funkcionalno preobrazbo dobile svojo sodobno identitetno, kulturno, turistično, pa tudi ekonomsko vlogo. Pod izbor projektov se podpisuje kustosinja razstave Eva Prelovšek Niemelä. . Razstava Prenova za kreativni turizem, ki je nastala v okviru Meseca oblikovanja, bo do 18. novembra na ogled v nekdanjih prostorih tiskarne Mladinske knjige. | Foto: Arhiv Mesec oblikovanja Razstava Prenova za kreativni turizem, ki je nastala v okviru Meseca oblikovanja, bo do 18. novembra na ogled v nekdanjih prostorih tiskarne Mladinske knjige. Foto: Arhiv Mesec oblikovanja

Uporabljanje pred propadanjem, prenova pred gradnjo

Obnova kulturne dediščine ima torej več pomenov, prav tako učinkov. Od identitetnih, ob usmerjanja pozornosti  k lokalnemu, kar spomeniško zaščitene podeželske hiše z uporabo lokalnih materialov in graditeljskih tehnik zagotovo predstavljajo, do širših kulturnih in ekonomskih sledi.

V tem okviru kustosinja pričujoče razstave pravi, da je prenova starih hiš, kljub (morebitnim) zahtevnim investicijam, lahko ekonomsko upravičena. Ob oživljanju zapuščenih objektov ima ponovna uporaba pred novo gradnjo tudi trajnostno vrednost. S tem pa prednost razmislek, kako ohranjati in ne rušiti ter kako vse to vpeti v današnji prostor in čas.  

Vendar te poteze v Sloveniji največkrat niso nujno preproste, v spremnem besedilu postavitve zapiše Eva Prelovšek Niemelä. Omejitve ob prenovah kulturne dediščine so lahko na ravni države, ob nizkih subvencijah so tu še zapleteni administrativni postopki ter kdaj toge omejitve varovalk zaščitenih objektov.     

Kulturna dediščina ima tudi velik turistični potencial. | Foto: Arhiv Mesec oblikovanja Kulturna dediščina ima tudi velik turistični potencial. Foto: Arhiv Mesec oblikovanja

Staro v turizmu

Postavitev Prenova za kreativni turizem pa v razmerju do kulturne dediščine podčrtuje predvsem njen turistični potencial. Turizem je v Sloveniji rastoča gospodarska panoga, a najmanj prepoznavna ravno skozi svoje kulturne vire.

V mednarodni raziskavi Indeks turistične konkurenčnosti 2015 je bila Slovenija uvrščena med 141 državami na 39. mesto, a precej nizke ocene je dobila zaradi slabe prepoznavnosti kulturne dediščine v svetu, ki se kaže tudi v majhnem številu kulturnih znamenitosti na Unescovem seznamu svetovne dediščine, majhnem številu razstav in šibkem povpraševanju po kulturnem udejstvovanju, podatke navaja kustosinja.

Zaščitene podeželske hiše v vlogi sodobnih turističnih objektov

Razstava Prenova za kreativni turizem prinaša nekaj izbranih primerov preobrazbe spomeniško zaščitenih podeželskih hiš. Predstavljamo vam ožji nabor.

Mihotova domačija

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja

V istrskem zaselku Pisari stoji Mihotova domačija. Njen najstarejši del je bil vrisan v franciscejski kataster v začetku 19. stoletja, južni del pa je začel nastajati okrog leta 1920.  

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja

Stavbni niz, ki ga zapira istrsko dvorišče, je svojega novega lastnika dobila pred desetimi leti. Ta pa je iz kamnitih ruševin začel postopoma prenavljati začasni dom zase in za goste. Stari objekti so dobili tudi sodobnega arhitekturnega spremljevalca – stekleno steno, ki je nastala tam, kjer je bila prej ruševina.

Klet in muzej Brumen

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja

Obnovljeno cimpračo, brunarico, iz lesa in ometano z ilovico s primesmi slame,  najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Nastala je leta 1757, prekrita s slamo, ki se vsako leto stanjša za centimeter, pa ob prenovi in uporabi spaja nekdanji in današnji čas.

Vina Anton Brumen spada v tretjo generacijo njenih lastnikov, od svojih predhodnikov pa se je učil, kako jo obnavljati. Leta 2011 se je tega lotil celovito, v njej pa uredil muzej in vinsko klet, v kateri zdaj odpira svoje avtorske steklenice. Po načelu staro ob staro je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svet, tiste iz mariborskega Lenta. Z ženo pa goste v majhni hiši ob vinu pričakata še s prleškimi dobrotami in lastnimi pridelki. Izkušanje podeželja tako ponujata ne le v stavbi, temveč tudi na krožniku.

Majerija

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja
Kraj Slap v Vipavski dolini neredko privabi zahtevnega jedca: tam je namreč gostilna Majerija. Ob njenem obisku pa se takoj izkaže, da tu ne navdušuje le kuhinja, ki prisega na lokalno, temveč celoten njen kontekst. Od vrta do prenovljene stare domačije, kjer se da ne le dobro jesti in obiskati vinsko klet, temveč pod zemljo tudi prespati ter se tako v tem udobju zadržati dalj časa.

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja

Golnarjeva viničarija v Sovjaku

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja

Viničarija, hiša z manjšim zemljiščem, stoji na vrhu hriba nad vinogradi v kraju Sovjak v Pomurju. Od nekdaj je ta bila namenjena pridelovanju vina. Danes sta v njej vinska klet in stara lesena stiskalnica, ki je še vedno v uporabi. Objekt si je mogoče zapomniti po zgovorni slamnati strehi s širokimi napušči.

Picerija in oštarija Tonca

 | Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek / Mesec oblikovanja
Za kamnitim ovojem pročelja objekta se v notranjosti hiše v Kozini na Krasu odvija preplet med preteklostjo in sodobnostjo. Tako v oblikovanju kot v vsebini. Stavba je sicer od nekdaj služila popotnikom in nič drugače ni niti danes. Nekaj let je sicer propadala, vse dokler se niso pred dvema letoma lotili njene prenove ter ji ob tem dodali tudi prizidek. Novo gostišče je dobilo ime po noni njenega investitorja, svoj zdajšnjo podobo pa s sožitjem časovno različnih arhitektur.

 | Foto: Damjan Prelovšek in Samo Premrn / Mesec oblikovanja Foto: Damjan Prelovšek in Samo Premrn / Mesec oblikovanja

Šenkova domačija

 | Foto: Drejc Karničar / Mesec oblikovanja Foto: Drejc Karničar / Mesec oblikovanja
V Zgornjem Jezerskem velja poiskati Šenkovo domačijo, danes turistično domačijo, ki se nahaja v 500. let stari hiši pod vrhovi Kamniško-Savinjskih Alpah.

Kot kulturni spomenik je zaščitena od leta 1949, z njeno prenovo pa se temeljito ukvarjajo od leta 2010. Ta zaradi njene velike prostornine, pa tudi ambicioznih načrtov, poteka postopoma. Ponuditi želijo namreč klasične hotelske sobe, spanje na seniku, na prostoru za avtodome ali v poletnem kampu, kar pa spremlja lahko tudi obisk savne in druge užitke. Omogočajo pa tudi spanje na planini v prenovljeni pastirski koči.

Smrekarjeva domačija

 | Foto: Valter Leban / Mesec oblikovanja Foto: Valter Leban / Mesec oblikovanja

Smrekarjevo domačijo tvorijo prenovljeni senik z novo gostinsko vlogo, objekt nadomestne gradnje s sobami ter nov servisni objekt. Skromno vaško gradnjo so ob prenovi nadgradili s sodobnimi arhitekturnimi prijemi po načelu, da novo ne preglasi starega. Nahaja se v kraju Grobišče v bližini Postojne.

 | Foto: Valter Leban / Mesec oblikovanja Foto: Valter Leban / Mesec oblikovanja