Ponedeljek, 3. 10. 2022, 9.08
2 meseca, 1 teden
Tvoj čas, tvoje življenje, tvoje doživetje
Kjer se gore srečajo z Jadranskim morjem
Ste pred odločitvijo, ali bi jesenski dopust preživeli ob morju, kjer je vreme še vedno razmeroma toplejše, ali pa bi se podali v gore, kjer bi še ujeli priložnost za vzpone, preden vrhove pobeli sneg? Zakaj pa ne bi obojega združili na le enem popotovanju? To vam omogoča prav Kvarner, kjer lahko sončno riviero že po le desetih kilometrih zamenjate s svežino planinskih vrhov, kjer vam bodo družbo delali orli, volkovi in medvedi.
Raziščite kvarnerske otoke na kolesu
Tudi ko se temperatura morja spusti, največji jadranski otoki Krk in Cres ter zdravilni otok Lošinj in peščeni Susak, rožni Ilovik in gozdnati Rab še vedno ponujajo popoln kraj za oddih. Morsko podnebje ravno jeseni omogoča najprijetnejše temperature za kolesarski izlet, prav Kvarner pa nudi številne kolesarske poti, ki se raztezajo tako po otokih, obalni regiji kot tudi po gorski notranjosti. Na poti boste lahko uživali v pravljičnih razgledih, obarvanih z jesenskimi odtenki, ter obenem spoznavali zgodovinske skrivnosti regije.
Prav Kvarner je namreč evropska aristokracija že v 19. stoletju izbrala za priljubljeno dopustniško točko. Pritegnilo jo je blago podnebje v kombinaciji z mamljivo vegetacijo, k razvoju katere so prispevali tudi lokalni pomorščaki, ki so s popotovanj na svoja dvorišča prinesli več kot 80 vrst eksotičnih rastlin. Tako so tu zrasli prve vile in hoteli ter prve hrvaške riviere: opatijska, crikveniško-vinodolska.
Jeseni na otokih čas teče počasneje
Številni sicer turistično obljudene kraje raje obiščejo ob izteku sezone, ko je vreme še prijetno toplo, množice turistov pa so se že srečno vrnile v svoje domove. Umirjenost in tišina takrat vladata tudi ob kvarnerski modrini, obrobljeni z mitskimi otoki iz argonavtske legende: Rab, Krk, Cres in Lošinj.
Avtorji fotografij po vrstnem redu: Boris Kačan, Tin Zanic, Alan Čaplar in Luka Tambača.
Epski prizori se z obale, kjer se z burjo pobeljene skale zlivajo z modrino Jadrana, raztezajo tudi v mesteca, polna čarobnih kamnitih hiš ter aromatičnih vonjav sivke, žajblja, mirte in pinij. Poleg zavidajočega števila živalskih vrst, raznolikega in specifičnega petja ptic vas bo očarala tudi edinstvena flora z več kot 2.700 rastlinskimi vrstami.
Za vse, ki se želijo nadihati posebej zdravilnega in čistega zraka, je tu crikveniško-vinodolska riviera, ki je bila že leta 1906 uradno razglašena za klimatsko zdravilišče. Prav tu se nahaja tudi Hotel Therapia, zgrajen leta 1895, ki velja za eno najlepših hotelskih zgradb na celi hrvaški obali. Obiščite še mesteca Lošinj, Osor na Cresu in Baško ali Vrbnik na Krku, kjer vas na vsakem koraku čakajo številni spomeniki, bogata kulturna dediščina, kot je na primer Baščanska plošča − vklesani kamniti spomenik hrvaškega jezika iz leta 1100.
Predajte se užitkom kvarnerske gastronomije
Raje, kot da naročite vedno znova ene in iste jedi, v restavraciji povprašajte, kaj priporočajo. Izberite nekaj lokalnega, jed, ki je značilna za regijo, jed, po kateri slovijo. Razvajajte se z najrazličnejšimi okusi in spoznajte pokrajino tudi z njihovo gastronomijo.
Kvarner zagotovo slovi po najboljših jadranskih škampih, ki dobivajo vsemogoče komplimente, vključno s tistim, ki pravi, da jim na svetu ni enakih. Kakšna je skrivnost? Najverjetneje skrivnostna mešanica lokalne recepture, lokalnega ulova in velike mere izkušenj.
Od opatijske riviere do evropske prestolnice kulture
Daljnega leta 1844 je trgovec Iginije Scarpa iz Reke zgradil poletno rezidenco Angiolino, kjer je gostil številne pomembneže tistega časa in s tem je zaznamoval začetek turistične zgodbe v zgodovini Opatije, ki je zatem hitro postala elitno letovišče Avstro-Ogrske monarhije. V knjigo gostov so se vpisala številna slavna imena, od pripadnikov cesarskih družin do umetnikov, znanstvenikov in politikov. Danes je ta zgradba znana kot vila Angiolina. Tu je prav na teh temeljih postopoma zrasla opatijska riviera, kot jo poznamo danes.
Od 12-kilometrskega sprehajališča tik ob morju se lahko nato iz Opatije podate proti Reki, metropoli Primorja, ki je danes največje trgovinsko in pomorsko središče severnega Jadrana. A Reka še zdaleč ni le center pomorstva. Očarala vas bo s svojo arhitekturno lepoto, ki jo me drugim krasijo veličastna Trsatska utrdba, najstarejše svetišče na Hrvaškem s frančiškanskim samostanom in katedrala sv. Vida ter kapela zaobljubnih daril.
A Reka vas bo navdušila tudi kot mesto, izstopajoče po kulturno-umetniškem življenju. Leta 2020 je namreč postala evropska prestolnica kulture. Njen slogan "Luka različnosti" se nanaša tako na samo mesto kot tudi na celotni Kvarner. Prav ob pridobitvi tega prestižnega naziva so na Reki odprli obnovljeno palačo sladkorja, ki so jo za potrebe rafinerije sladkorja postavili v 18. stoletju. V njej danes domuje Muzej mesta Reke s stalno predstavo o zgodovini samega mesta. V sosednji stavbi istega industrijskega kompleksa je sedež dobil Muzej moderne in sodobne umetnosti. Ob njem je odprta Otroška hiša z vsebinami za najmlajše. Zgodba se zaokrožuje z mestno knjižnico v istem kompleksu, v obnovljeni stavbi tovarne tobaka iz 19. stoletja, s čimer je Reka dobila svojo pravo umetniško četrt. V mestu delujejo tudi Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja, Naravoslovni muzej in Peek & Poke – muzej informatike ter Muzej otroštva, vsi s krasnimi zbirkami.
Oaza miru in tišine tik ob morju
Le streljaj od morja pa vas čaka popolnoma spremenjeno okolje. Planina Učka se razteza od Istre pa vse do zahodnega Kvarnerja ter nudi številne pohodniške poti, tako v Narodnem parku Učka kot izven njega. Hribovje, ki se k nebu dviga le deset kilometrov od morja, se ponaša z izjemno geološko sestavo in številnimi živalskimi vrstami, tudi zaščitenimi.
Avtorji fotografij po vrstnem redu: Ivo Biočina, Alan Čaplar in Dejan Hren.
Ta oaza miru postaja vse bolj priljubljena destinacija hrvaškega zimskega turizma. Ko pa je govora o zimskih pravljicah, ne gre spregledati Gorskega kotarja, za katerega velja, da je najbolj priljubljena destinacija tudi med sneženimi možmi.
Jeseni v čudovitih barvah zaživi Narodni park Risnjak zraven Delnic, ki je rezervat bogate avtohtone flore ter ogroženih živalskih vrst, razpršenih vzdolž čudovitega gorja. V z zelenjem bogati notranjosti Kvarnerja se boste lahko spočili, nadihali svežega zraka in se zlili z naravo.
Čez otoke in obale do gora
Ta raznolika pokrajina premore številne gorske transverzale, ki povezujejo otoke z obalo in notranjostjo Kvarnerja. Izbirate lahko med daljšimi in bolj zahtevnimi potmi, kot tudi enostavnejšimi in takimi, primernimi za družine z malimi otroki. Izhodišče točke so priročno dostopne z avtomobili. Prav na vseh poteh na obiskovalce čakajo naravne, kulturne ali zgodovinske znamenitosti ter celo mnoge druge zabavne postojanke.
V Kvarnerju tudi prvi odsek hrvaške poti Camino
Hrvaška bratovščina svetega Jakoba, ki že od leta 1203 pomaga romarjem na poti v Santiago de Compostela, je začela oživljati tudi lokalne srednjeveške romarske poti. Prav otok Krk je bil izbran za prvi odsek hrvaške poti Camino. Ta je uradno označena z rumenimi puščicami, ki so prilagojene hrvaškim tradicionalnim simbolom. Za vse romarje, ki bi radi odkrili nov dodatek k evropski mreži poti Camino, je na voljo uradna hrvaška poverilnica (romarski potni list) z žigi Camino, ki tako odražajo lokalno kulturno dediščino.
