Petek, 18. 8. 2017, 4.09
4 leta, 6 mesecev
Najlepši razgledi v Sloveniji (20): Drežnica
Razgled na idilično vas, nad katero je tekla soška fronta
Vas pod mogočnim Krnom je skozi zgodovino doživela veliko preizkušenj, a je kljub temu vse do danes ohranila idilično podobo, pestro ljudsko izročilo in – avtohtone koze.
V poletnih dneh, ko se le nekaj kilometrov stran Kobarid šibi od množic turistov, je Drežnica še vedno prijetno spokojna. Res je, tudi v te kraje zaide nekaj obiskovalcev, a v primerjavi z neposredno okolico Soče je mogoče tukaj še vedno najti kotiček zase. Tudi na točki, s katere se razlega najlepši razgled na vas.
Za spomenikom, ki stoji ob cesti iz Kobarida ...
Najdete jo ob cesti, ki iz Kobarida vodi v Drežnico, pri spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam fašizma. Tik za spomenikom namreč stoji klop, s katere lahko nemoteno uživate v razgledu na Drežnico, poljane pod njo, gozdove, ki jo obkrožajo, in mogočno gorsko verigo, ki se s Krnom na čelu vzpenja nad njo.
... najdete klop, s katere je najlepši pogled na Drežnico.
Edina zgradba, ki ji je prva svetovna vojna prizanesla
Osrednja točka Drežnice, ki je tudi najbolj opazna, je Cerkev Srca Jezusovega iz leta 1912. Gre za edino zgradbo v vasi, ki je med prvo svetovno vojno ostala nepoškodovana – skorajda neverjetno, saj je soška fronta kar dve leti in pol tekla tik na Drežnico, vas pa je bila v tem času vsakodnevno izpostavljena topovskemu obstreljevanju. Dokončno notranjo podobo je cerkev dobila leta 1942, ko sta jo poslikala akademska slikarja Avgust Černigoj in Zoran Mušič.
Maske in koze
Najbolj znana tradicija v Drežnici je drežniški pust z značilnimi maskami, "ta lepimi" in "ta grdimi", ki ga prireja drežniška fantovščina – vaška organizacija neporočenih fantov. Pust se odvija po točno določenih pravilih, od sobotne povorke mask do torkovega sojenja in sežiga pusta.
Drežnica ima ob tem še eno znamenitost, drežniško kozo, edino avtohtono slovensko pasmo koz, ki pa zaradi maloštevilnosti velja za ogroženo. Drežniške koze veljajo za napol divje, saj večino leta preživijo na prostem na paši, kjer so povsem samostojne. Nad Drežnico jih je največ na planini Krasji vrh.
Zanimivosti v bližini
Muzej na prostem Zaprikraj
Zanimiva in ne preveč zahtevna pohodniška tura do planine Zaprikraj je še posebej lepa v poletni sezoni, ko lahko v planini kupite domači sir in skuto. Ob vrnitvi v Drežnico pa si lahko na območju med planinama Zaprikraj in Predolina ogledate muzej prve svetovne vojne na prostem. Tam boste videli utrjeno italijansko prvo obrambno črto, krožna pot vas bo peljala skozi strelske jarke, kaverne, topniške in minometne položaje mimo ostankov barak, bunkerja ter obnovljenega spominskega obeležja, posvečenega padlemu italijanskemu poročniku.
Veliki Kozjak
Slap Veliki Kozjak
Veliki Kozjak je verjetno eden od najbolj fotografiranih slovenskih slapov – spektakularni prizor slapa, ki se zliva v skalnato dvorano, pač nikogar ne pusti ravnodušnega. Pot do njega najdete na poti iz Kobarida v Drežnico, odcep za slap je za Napoleonovim mostom čez Sočo, kjer je urejeno tudi parkirišče.
Kobariški muzej prve svetovne vojne
Če muzeja v Kobaridu še niste obiskali, je zdaj pravi čas za to – letos namreč mineva okroglih sto let od znamenite 12. soške bitke, znane tudi kot "čudež pri Kobaridu", ko so avstro-ogrske in nemške sile prebile italijansko obrambo in Italijane potisnile več kot sto kilometrov daleč na reko Piavo, s tem pa je v krajih po Soči po skoraj 900 dneh spopadov spet zavladal mir.
Muzej v Kobaridu
Muzej sirarstva
V kobariški mlekarni Planika si lahko ogledate tudi muzej sirarstva in tako spoznate razvoj ene od najpomembnejših dejavnosti v teh krajih, ob tem pa si seveda katerega od mlečnih izdelkov tudi privoščite.
Najbolj zanimive gostilne v bližini
- Hiša Franko: pri prvi slovenski kuhalnici
- Hiša Polonka: ta hip najbolj vroča gostilna v Kobaridu
- Eko kmetija Robidišče: pojedina na koncu Slovenije
- Dobra vila: večerja v deželi ekstremnih športov