Gradbeno podjetje iz Dubaja naj bi v hribih blizu Sarajeva zgradilo luksuzno smučarsko središče, ki bi Bosni in Hercegovini lahko prineslo status smučarske meke.
Sarajevo je pred 31 leti gostilo zimske olimpijske igre, potekale so med 8. in 19. februarjem leta 1984. Na 14. zimskih olimpijskih igrah, katerih maskota je bil sloviti volk Vučko, je sodelovalo 1.272 tekmovalcev iz 49 držav. Za takratno Jugoslavijo je srebrno odličje v veleslalomu osvojil slovenski smučar Jure Franko.
Po olimpijskih igrah in vojni športni objekti v propad Po športni evforiji, ki je v osemdesetih združevala ljudi, se je v devetdesetih začela vojna, ki je prizadela tudi olimpijske objekte in spomenike. Športno infrastrukturo je začel najedati zob časa, in medtem ko sta smučišči na Jahorini in Bjelašnici še danes izjemno priljubljeni točki športnih navdušencev, zaradi neuporabe in slabega vzdrževanja propadajo znameniti stezi za sankanje in bob na hribu Trebević ter smučarska skakalnica na Igmanu.
2,3 milijarde evrov za sodobno turistično naselje Kot kaže, pa se zimskemu turizmu v okolici Sarajeva obetajo boljši časi. Župan mesteca Trnovo Ibro Berilo je namreč potrdil podpis memoranduma o sodelovanju z gradbenim podjetjem iz Dubaja, ki želi v Sarajevu zgraditi luksuzni počitniški resort v vrednosti 2,3 milijarde evrov.
Hoteli, počitniške hišice, nakupovalna središča Kot poroča AP, naj bi v prihodnjih letih zgradili mestece v malem, v katerem bo lahko bivalo 40 tisoč ljudi: počitniške hiše, hotele, nakupovalna središča in druge objekte. Direktor podjetja Buroj Property Development Ismail Ahmed naj ne bi skrival navdušenja nad lepotami Bjelašnice, gradbena dela pa naj bi začeli ob koncu letošnjega leta.
Rešitev za industrijsko revno pokrajino v turizmu? Gre za največjo tovrstno investicijo v Bosni, ki od konca vojne leta 1995 ni privabljala tujih investitorjev. Z zunanjega ministrstva so ob vznemirljivem projektu zapisali, da gre za rezultat kampanje bosanske ambasade v Združenih arabskih emiratih, s katero so promovirali naravne danosti in neizkoriščene možnosti za razvoj turizma. Ta lahko, ob slabo razviti industriji, prinese tudi veliko novih delovnih mest za domačine.
Slovenci raje kot na Jahorini in Bjelašnici smučamo v dražjih Franciji, Avstriji in Italiji Da so smučišča v okolici Sarajeva že zdaj odlična, a med Slovenci premalo poznana, meni tudi Predrag Jevtić iz potovalne agencije Balkan Ekspres, ki je specializirana za potovanja po Balkanu.
"Za organizirane smučarske počitnice na Bjelašnici in Jahorini v Sloveniji ni veliko povpraševanja, večkrat se gostje tja odpravijo posamezno," pravi in dodaja, da se tamkajšnja smučišča lahko primerjajo z med slovenskimi smučarskimi navdušenci bolj priljubljenimi turističnimi destinacijami v Franciji, Avstriji in Italiji.
Gostoljubje, dobra hrana in ugodnejše cene Na planoti Jahorina, ki je dolga več kot 30 kilometrov, njen najvišji vrh pa je Ogorjelica s 1916 metri nadmorske višine, lahko zapade tudi do tri metre snega. Ob smučarskih progah (teh je za 20 kilometrov) so gostom na voljo tudi proge za tek na smučeh, deskanje, sankanje, urejeno je drsališče, ponujajo pa tudi nočno smuko. "Zato je Jahorina še posebej zanimiva in konkurenčna, poudariti pa velja tudi gostoljubje, dobro hrano in seveda ugodnejše cene," sklene Predrag Jevtić.
4
