Šolarji še vedno kot tovorne mule, a ne povsod

81 odstotkov slovenskih otrok nosi pretežke torbe

Projekt društva IndiJanez z naslovom Naj torba ne bo borba je pokazal, da kar 81 odstotkov slovenskih otrok nosi pretežke šolske torbe. V okviru projekta so sredi lanskega šolskega leta tehtali šolske torbe slovenskih učencev (pod drobnogled so vzeli več kot 500 otrok) in rezultate primerjali s telesno težo njihovih lastnikov. Svetovna zdravstvena organizacija ima za pretežko šolsko torbo vse, kar presega deset odstotkov otrokove telesne teže.

Ne prezrite:

• So šolske ocene sploh pomembne?
• Kolumna Tine Deu ob začetku novega šolskega leta

Na Siol.net smo opravili test. Stehtali smo četrto- in šestošolca s torbo na kolesih in brez z vsemi pripadajočimi pripomočki, kot jih narekuje njun urnik. Rezultati potrjujejo raziskavo društva IndiJanez, ki kaže, da slovenski šolarji večinoma nosijo pretežke torbe. To pomeni, da presegajo deset odstotkov njihove telesne teže. Foto: Osebni arhiv

Kaj kaže naš domači eksperiment?

Rezultati so se potrdili tudi v našem domačem eksperimentu, kjer smo stehtali četrto- in šestošolca s torbo na kolesih in s torbo brez njih, s potrebščinami, kot jih veleva njun letošnji urnik. Pri tem smo bili pozorni, da v torbi niso ostajale potrebščine, ki jih je otrok potreboval prejšnji dan, niti v njem ni bilo športne opreme ali opreme za interesne dejavnosti, izposojenih knjig ali knjig, ki čakajo na predstavitev bralne značke, in podobno. Zgolj potrebščine, ki jih zahteva urnik.

Kaj so pokazale meritve? To, da devet- in enajstletnik v šolo, po šoli in domov na ramenih prenašata od najmanj 12 do največ 21 odstotkov telesne teže, ko gre za torbo brez koles, oziroma od 16 do 25 odstotkov, ko gre za torbo s kolesi.

• #Kolumna: Kako pa vi vzgajate svoje otroke?
• Najlažje je otroku prižgati risanko, težje se je igrati z njim #intervju

Foto: Thinkstock

Razlike med šolami so zelo velike

K sreči pa stanje na vseh šolah vendarle ni alarmantno, pomirja Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), ki ugotavlja, da so razlike v težah šolskih torb med slovenskimi šolami zelo velike.

"Razlike so velike, tako kot je veliko vzrokov za težave. Ti so lahko na različnih šolah in tudi pri različnih posameznikih na isti šoli različni. Posploševanje nikakor ni primerno," poudarja. "Na šolah, kjer uporabljajo zelo veliko delovnih zvezkov, utegne biti to 'sistemski' problem, ki ga na šolah z malo uporabljanimi delovnimi zvezki ne zaznajo … Gotovo se tudi posameznim učencem zgodi, da nesejo v torbi stvari, ki jih ne potrebujejo."

Primeri dobrih praks dokazujejo, da je težava rešljiva

Na ZASSS menijo, da je s pametno organizacijo mogoče urediti marsikaj, tudi težo šolskih torb. To dokazujejo primeri dobrih praks, ko učenci lahko, brez škode za učenje in znanje, veliko stvari puščajo doma ali v šoli.

Meden primerov dobrih praks ni navedel, ker posameznih šol, kot je dejal, ne želi izpostavljati.

Angažiran pristop učitelja

Poudarja, da to zahteva angažiran pristop učitelja, ki program za naslednji dan pripravlja tudi z mislijo na težo šolske torbe in predvidi prenašanje omejenega števila učnih pripomočkov.

V prvi triadi je to lažje, ugotavlja Meden, "saj ima učitelj nadzor nad celotno vsebino pouka, na predmetni stopnji pa zahteva nekoliko več komunikacije". "Starši smo hvaležni, če je pri razmisleku upoštevano tudi to, da občasno lahko pogledamo v vse pripomočke, ki jih otroci uporabljajo, in imamo tako možnost spremljati delo," dodaja oče petih otrok ter profesor na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Foto: Thinkstock

S skupnimi napori

"Največ lahko naredimo vsi skupaj," predlaga Meden. "Veliko je že to, da smo vsi pozorni, da se pogovarjamo o preverjenih dejstvih (na primer tehtanje torbe za vsak dan s preverjeno vsebino, ki natanko ustreza urniku oziroma zahtevanim pripomočkom za tisti dan) ter se dogovorimo, kako lahko s primerno organizacijo, pozornostjo in prispevkom vsakega v okviru njegovih možnosti in pristojnosti zagotovimo učencem, da ne bodo prenašali tako težkih torb, da bi škodovale njihovemu zdravemu razvoju."

Kako zmanjšati težo šolske torbe?

Ker iskanje krivca za pretežko šolsko torbo traja že več let, krivda pa ni samo na ramenih enega deležnika, smo se odločili, da raje poiščemo ukrepe, ki bi težavo težkih šolskih torb vsaj nekoliko omilili.

Kako bi lahko pomagali učitelji?

• Učencem naj povejo, katere učbenike bodo potrebovali prihodnji dan.
• Pri predmetu naj uporabljajo en zvezek (ali delovni zvezek) naenkrat, ne pa več hkrati.
• Gradivo naj razdelijo na listih, a je pri tem pomembno, da je otrok dovolj discipliniran, da jih doma po kronološkem vrstnem redu shranjuje v ustrezno mapo.
• Sodobnejša različica: gradivo naj bo v e-učbenikih, v šoli pa je lahko projicirano na interaktivno tablo (medtem ko otroci učbenike za učenje hranijo doma).

Kako bi lahko pomagali starši?

• Tako da otroke spodbudijo k temu, da so bolj skrbni glede bremena, ki ga prenašajo v torbi. To pomeni, da v njej nosijo samo tisto, kar določeni dan potrebujejo. Športna oprema, ki ostaja v torbi, spominske knjige, knjige, ki čakajo na vrnitev v knjižnico ali predstavitev bralne značke, dodatno otežujejo torbo.
• Spodbujajo naj otroke k izvajanju vaj za hrbtenico in krepitev hrbtnih mišic.

Na zavodu za šolstvo se težave zavedajo

Na zavodu za šolstvo se težave s težo šolskih torb zavedajo, zato so skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pripravili normative in merila za znižanje teže šolskih torb. Hkrati so že drugo leto zapored objavili priporočila za izbiro učnih gradiv.

Teža šolske torbe je posledica organiziranja šolskega dela, kaže pa na sodelovanje med šolo, starši, ponudbo šolskih torb na trgu ter tehnologijo izdelave knjig, zvezkov, peresnic, športne opreme, elektronskih naprav in drugih predmetov, ki jih lahko pogosto najdemo v šolskih torbah, odgovarjajo na zavodu.