Četrtek, 1. 9. 2016, 3.44
6 let, 7 mesecev
#IzArhiva
So šolske ocene sploh pomembne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
30
Pehanje za šolskimi ocenami je pogosto izvor stresa. Pa so dolgoročno gledano sploh pomembne? Kaj o tem pravijo ravnatelj, šolski svetovalec, kadrovnica in uspešni slovenski podjetniki?
Kako pomembne sploh so šolske ocene? Imajo srednješolske večjo težo kot osnovnošolske ali je dolgoročno gledano najpomembneje, da poskrbimo za solidno fakultetno povprečje?
Naši sogovorniki pravijo, da so šolske ocene pomembne za napredovanje iz razreda v razred ali iz enega v drugi letnik, da so tudi pospešek za dvig samozavesti, a na kakovost življenja in poklicno uspešnost praviloma nimajo nobenega vpliva. Precej več so vredne iznajdljivost, motivacija in želja.
Osnovnošolski ravnatelj: Ocene v življenju niso ključne, a v času odraščanja so pomembne
"Na koncu šolanja je bolj pomembno, kaj sem v času šolanja pridobil za življenje," poudarja ravnatelj OŠ Prežihov Voranc Marjan Gorup.
Marjan Gorup, ravnatelj Osnovne šole Prežihov Voranc, meni, da ocene v življenju niso ključne, so pa pomembne v času odraščanja.
"Ljudje smo hočeš nočeš po naravi taki, da se radi razvrščamo, to počnemo kar naprej, in šolski uspeh je v času šolanja pomembna informacija o naši vrednosti," pojasnjuje.
"Če sem nekaj opravil za štirico, to pomeni, da sem v redu, nisem pa odličen, nisem se dovolj pripravil, to je bolj sporočilo za sprotno odraščanje. Seveda je na koncu bolj kot to pomembno, kaj sem v času šolanja pridobil za življenje.
Kakšna funkcionalna znanja sem usvojil. To pomeni, koliko se s tem, kar znam, znajdem v konkretni življenjski situaciji. Ni namreč redko, da imajo Zoisovi štipendisti, ljudje, ki so perfekcionisti, ki so svojo osebnost gradili na tem, da so najboljši, starši pa so jih za to hvalili, psihosomatske in čustvene težave. Ne obvladajo življenja, kljub odličnosti in certifikatu brihtnosti, če se ljudsko izrazim," pravi Gorup.
Dodaja, da nekdo, ki v osnovni šoli dobiva trojke in dvojke, ne bo uspešen na področjih, kjer se uporablja znanost, je pa lahko po drugi strani izjemen oblikovalec, frizer, mizar in podobno. "Tudi to so poklici, ki jih družba nujno potrebuje," je poudaril.
Šolski svetovalec: Ocene povzročajo več škode kot koristi
"Ocene iz prvih šestih razredov osnovne šole so brezpredmetne, saj se jih, razen pri učencih, ki so vseh devet let odlični, nikjer ne upošteva," opozarja Jernej Šoštar iz OŠ Nove Fužine.
Jernej Šoštar, svetovalec na osnovni šoli Nove Fužine, meni, da so šolske ocene precenjene. "Mislim, da šolske ocene naredijo več škode kot koristi. Povzročajo precej stresa med starši in otroci (še posebej pri odličnjakih, ki so vajeni petic, potem pa imajo je že zaradi štirice travme), ki želijo zadostiti željam staršev. Je pa po drugi strani res, da z njimi, čeprav je večina ocen subjektivna, učitelji in starši ovrednotimo znanje."
Naslednji poudarek, ki ga omenja Šoštar, je dejstvo, da so šolske ocene iz prvih šestih razredov osnovne šole brezpredmetne, saj se jih, razen pri učencih, ki so vseh devet let odlični, nikjer ne upošteva.
"Za napredovanje v srednjo šolo se upoštevajo zgolj ocene iz zadnje triade (7., 8. in 9. razred). Nacionalno preverjanje znanja pred vpisom v srednjo šolo, ki je objektivni pokazatelj znanja, pa ima premajhno težo in pomaga le tistim učencem, ki so na meji pri vpisu v srednjo šolo, sicer pa je povsem brezpredmetno," poudarja svetovalec z Osnovne šole Nove Fužine.
Kaj storiti, da bi otroci dojeli, da je pomembneje, kaj se naučijo, kot pa kakšno oceno za to dobijo? "Vse je odvisno od širine učitelja in pripravljenosti na šolski proces, na redno spremljanje napredka oziroma izostanek tega ter seveda pogleda staršev," odgovarja Šoštar.
Otrokom bi morali dopovedati, da je več kot ocene vredno znanje.
Ravnateljica srednje poklicne šole: Delodajalce bolj kot ocene zanima podatek o usvojenih veščinah
Ravnateljica Nada Šmid.
Ravnateljica Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Kranj Nada Šmid korist šolskih ocen vidi v tem, da so dejanski pokazatelj znanja, ki ga otrok med šolanjem pridobi, še posebej kadar gre za zlatega maturanta, "kar je dobra popotnica pri iskanju zaposlitve". Po njenem mnenju pomembno vplivajo tudi na samozavest.
A bolj kot ocene, poudarja Šmidova, delodajalce zanima priloga (izdana v slovenskem in angleškem jeziku), ki jo dijaki strokovnih in poklicnih srednjih šol dobijo poleg spričevala.
"Gre za dokument z opisom poklicnih kompetenc, ki jih je dijak med šolanjem dosegel, in tistega, kar je najbolj dragoceno, vsaj meni kot pedagoški vodji: vsebuje namreč informacije o tem, kaj vse je dijak počel poleg rednega izobraževanja," pojasnjuje ravnateljica.
V potrdilu so naštete veščine ali kompetence, ki jih je dijak pridobil v sklopu interesnih dejavnosti na šoli, in dejavnosti, ki jih je opravljal poleg šole, na primer prostovoljno delo, zajeta je tudi informacija o ravni komunikacijskih in socialnih veščin … "Vse to dopolnjuje dijakovo splošno razgledanost in poklicno znanje," dodaja.
Kadrovnica: Delodajalce zanima celoten paket: ocene + dejavnosti + osebnost
Kaj pa pravijo kadroviki, ki poznajo vedenje delodajalcev? Kaj pretehta na trgu delovne sile?
Viviana
"Ocene niso vse," poudarja Viviana Žorž iz podjetja Adecco, "delodajalce zanima vse, kar so mladi počeli v času študija."
Žorž iz podjetja za zaposlovanje in upravljanje s človeškimi viri Adecco pravi, da delodajalci pri iskanju mladih sodelavcev velik poudarek namenjajo tudi šolskim ocenam, predvsem tistim na fakulteti (povprečna študijska ocena) in predvsem takrat, ko iščejo kadre za delo v tujini.
"A ocene niso vse," poudarja, "delodajalce zanima vse, kar so mladi počeli v času študija."
"Zato mladim vedno svetujemo, naj že med študijem razmišljajo o prihodnosti in zaposlitvi," nadaljuje. "Študentsko delo, sodelovanje pri raznih projektih, delovanje v društvih, še posebej prostovoljno delo, vse to delodajalcem veliko pomeni," je povedala Žoržova.
Ko iščejo izkušene strokovnjake, šolske ocene nimajo take teže, dodaja: "Pomembnejše so reference in odnos do dela. Vedenje, da se bo oseba hitro vključila v ekipo in delovni proces, je pomembnejše kot ocene."
Kaj pravijo delodajalci?
Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura, priznava, da ga pri iskanju kadrov spričevalo ne zanima. "Mislim, da nisem pogledal niti enega odstotka spričeval," pravi. Precej pomembnejše so zanj izkušnje, fleksibilnost in osebnost. "Če je nekdo ponavljal razred, pa to tako ali tako pokažejo že osebnosti testi," je prepričan.
Iva Boscarola zanima samo znanje sodelavcev.
Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel: "Šolske ocene me ne zanimajo, pri meni šteje samo znanje."
Božo Dimnik, lobist: "Šolske ocene so zelo relativne, pomembnejši je vtis, ki ga name naredijo neki iskalec zaposlitve in njegove reference. Po mojem mnenju ocene igrajo vlogo zgolj na zelo specifičnih področjih, več so vredni osebni, družbeni stik in reference. Seveda je tu razlika. Če govorimo o nekom, ki ima za seboj že več zaposlitev, so nam reference, znanje in prvi stik, njegov nastop, komunikacijske veščine, znanje tujih jezikov, na primer nemščine, angleščina je tako ali tako samoumevna, lahko pomemben smerokaz. Pri iskalcu prve zaposlitve se moramo včasih opreti tudi na ocene, a se mi te zdijo vedno manj vredne. Pred 30 leti in prej so še nekaj pomenile, z leti pa so zaradi šolskega sistema postale relativne."
Marjan Batagelj iz Postojnske jame ima dobre izkušnje z zlatimi maturanti.
Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame: "Z ženo najraje sprejemava zlate maturante, in to ne glede na smer študija, ki so jo pozneje izbrali. Tudi zato, ker jih je bistveno manj kot pozneje diplomantov (smeh, op. a.). Seveda pa dobre ocene niso vedno merilo. Pri študentih ocena nima tako velike teže. Pomembnejše so druge lastnosti, kot je na primer iznajdljivost. To pa pri kandidatu spoznaš šele takrat, ko ga imaš v podjetju."
Šolski uspeh je običajno povezan z delovnimi navadami, ugotavlja direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič, zato je pozoren tudi na učni uspeh kandidatov za zaposlitev.
Blaž Miklavčič, direktor GH Holding: "Pri iskanju mladih kadrov smo pozorni tudi za šolski uspeh, saj je ta običajno, seveda obstajajo tudi izjeme, povezan z delovnimi navadami. Pri že izdelanih kadrih nas ocene ne zanimajo, saj so že njihove reference dovolj zgovorne. S kandidati za zaposlitev opravimo nekaj razgovorov in že iz tega lahko izluščimo, kakšne ocene so dobivali na fakulteti (zanima nas samo ta stopnja), zato podroben pregled spričevala sploh ni pomemben."
Znani, ki jim je uspelo kljub nedokončani šoli:
Britanski magnat, inovator, humanitarec in vlagatelj Richard Branson je že pri 16 letih začel izdajati študentsko revijo, šola pa je bila zanj prevelik zalogaj. Pred cerkvijo je raje prodajal plošče in pozneje ustanovil glasbeno založniško hišo, ki je iz Virgin Records zrasla v Virgin Group, ki združuje 400 podjetij.
Ustanovitelj Appla Steve Jobs se je po maturi vpisal na fakulteto, a ker mu starši niso mogli plačati šolnine, se je po šestih mesecih izpisal in namesto študija obiskoval raznorazne tečaje. Med drugim tudi tečaj kaligrafije, ki je po besedah Jobsa pomembno vplival na razvoj Applovih računalnikov.
Tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates ni dolgo zdržal v šolskih klopeh, enako velja za ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga, ki jima je kljub nedokončani univerzitetni izobrazbi (namesto predavanj na prestižni univerzi Harvard sta se raje kratkočasila s programiranjem) uspelo – vsakemu na svojem področju.
30