Nedelja, 4. 9. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
"Najlažje je otroku prižgati risanko. Težje se je z njim igrati."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
Ne gre za to, da z otrokom preživljaš ves prosti čas in si mu ves čas na voljo, ampak je pomembno, da ga znaš usmeriti v igro, ga spodbuditi k ustvarjalnosti, biti starš po zdravi pameti, izpostavljata Bernardka in Karolina.
Karolina in Bernardka sta prijateljici že od srednješolskih let, povezuje pa ju tudi ljubezen do ustvarjanja, zato sta pred dobrim letom ustanovili zavod.
Bernardka Rupnik in Karolina Repar sta 30-letnici, ki sta ustanovili BElo KAvo, zavod za aktivno in ustvarjalno starševstvo. Pravita, da gre za družini prijazno organizacijo, katere poslanstvo je spodbujati aktivno in ustvarjalno preživljanje časa z otroki.
Zavod tako ponuja ideje, s katerimi želita spodbuditi ustvarjalnost in sodelovanje med člani družine. V ta namen razvijata programe in izdelke, družinske trenutke pa ujameta tudi v fotografije.
Sva ženi, mami, uživački, včasih cimri, sošolki, po sili razmer sva včasih volk, drugič Rdeča kapica, v Tivoliju sva skupaj tekli kros (zato še zdaj misliva, da sva dobri športnici), se hodili učit na Podpeško jezero, prav so nama iste cunje, obe imava brate, ki so bili metalci, sva ena drugi poročni priči, bordava, obožujeva morje, ustvarjava, neradi zamudiva žur na Rožniku, zjutraj pijeva kavo, popoldne pijeva kavo, zvečer … Vir
Sem veliko in malo. Sem ženska, Dolenjka po srcu, trenutno živim v Ljubljani. Sem žena, mama, prijateljica, vzgojiteljica v dijaškem domu. Študirala sem etnologijo in kulturno antropologijo in čeprav se profesionalno v tem ne najdem, so ljudje moja strast. Spomnim se, ko sva z očetom delala v vinogradu in sem občudovala sončni zahod in mi je rekel: "To mi je zelo všeč pri tebi, ker znaš opazovati in videti lepoto." To sem nekako vzela za svoje in mislim, da je ena od mojih identitet.Sem pa tudi strastna kofetarica in zelo rada pojem, sem članica kvarteta Rozalije. Včasih sem mislila, da sem popotnica. Ker se življenje spreminja, zdaj potovanja niso več tako dolga, ampak je včasih potovanje že lahko raziskovanje v gozdu.
V BEli KAvi sem zadolžena za fotografijo, izdelavo angelčkov, mobile …
Tudi jaz sem mama in žena, zaposlena sem v tajništvu gimnazije Želimlje. Že od nekdaj sem rada ustvarjala, v različnih obdobjih z različnimi materiali. Ko sem bila prvič v porodniški, sem pisala diplomsko nalogo iz politologije in nisem imela časa. Potem v drugi porodniški pa se mi je odprl svet, imela sem več časa zase in sem se tudi bolj posvetila šivanju. Šivanje je postalo moja strast. Ko se na primer doma igramo, da bomo pekli palačinke, na hitro sešijem palačinke in se lahko igramo. Ukvarjam se z glasbo, sem zborovodkinja in članica Rozalij. Moj moto je, da se vedno znova nekaj učim.V BEli KAvi sem zadolžena za šivanje, marketing, urejanje dokumentacije …
Zakaj ravno BEla KAva?
Bernardka: Ko sva razmišljali, kakšno ime bi si nadeli, sva se pogovarjali in vsaka je imela svojo kavo v roki. Pa sva rekli, da bi lahko bili BEla KAva. Ime se dejansko sklada s tem, kar sva. Belo kavo spijeva vsaj enkrat na dan, dobivamo se na kavi in se družimo …
Karolina: In seveda sta vključeni tudi začetni črki najinih imen.
Kaj vse je BEla KAva?
Mladi mamici in projekt, ki ni majhen zalogaj.
Bernardka: Jaz sem identiteto mame sprejela precej počasi, ker sem se zelo poistovetila z identiteto študentke. To obdobje se mi je zdelo res zlato, brezskrbno, najlažje počneš veliko stvari. Seveda sem si želela otrok in družine, pa sem še kar vlekla ta življenjski stil. Vedno sem si govorila, da ne bom "mamasta", da ne bom ves čas kazala fotografij svojih otrok. Tega še vedno ne počnem pogosto, sem pa vlogo mame zelo vzljubila. Življenje se ne konča, ko postaneš starš in najin namen je tudi, da želiva vlogo mame promovirati.
Karolina: Življenje je potem polno na drugačen način. V dobrem letu, odkar obstaja BEla KAva, sva se ogromno naučili. Vsaka na svojem področju in skupaj. Vedno znova ugotavljava, da se v Sloveniji težko lotiš nečesa novega, ker je toliko birokratskih ovir, da preprosto ne veš, kako bi se tega lotil.
Energični dekleti, ki jima idej za ustvarjanje nikoli ne zmanjka.
Kako je bilo na začetku? Kakšna je bila osnovna ideja in kaj je potem nastalo?
Bernardka: Na začetku je bila želja. Potem pa je bila Karolina tista, ki je spodbudila, da se je nekaj premaknilo.
Karolina: Gre za projekt, ki se je razvijal dolgo časa. Želeli sva, da je koncept res dodelan, da ne prehitevamo stvari, da ponudimo stvari, ki jih na primer že imajo naši otroci in so preverjeno dobre. Veliko zaslug imata tudi najina moža, ki naju podpirata v tem, kar počneva.
Kakšen je bil odziv?
Karolina: Na začetku je bil bum.
Bernardka: Morda ljudem na začetku tudi ni bilo jasno, kaj to zdaj je. Počasi sva ugotovili, da vsaka stvar potrebuje svoj čas in danes, ko imava poleg zavoda tudi redni službi, imava preveč dela (smeh). Se ne pritožujeva, ampak glede na dejstvo, da si reklame ne delava, imava dela več kot dovolj.
Karolina: Imeli sva v načrtu še več programov za mamice na porodniškem dopustu, na začetku sva tudi organizirali vozičkanje, debate na določene tematike, druženje, ki ni zgolj klepet, ampak je to koristno druženje. Na koncu pa smo seveda šle tudi na kavo.
Otrokom ponuditi zanimive, drugačne igrače - njuno osnovno vodilo, različni izdelki potem tudi ugledajo luč sveta. Na fotografiji je ozadje za lutkovno predstavo.
Kaj v tem trenutku najdemo pri BEli KAvi?
Karolina: Imamo šivane izdelke in fotografijo, imamo t. i. drobnarije, kot je na primer Popotnica, imamo tudi otroške kotičke. Najina želja je bila, da bi to bile tiste stvari, po katerih bi bile prepoznavne.
Bernardka: Gre za vse mogoče pripomočke, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Ustanovili sva zavod, kjer je namen, da sodelujejo tudi druge mame, družine, da tudi one predstavijo svoje dobre prakse. Glede na priložnosti bomo tudi nadaljevali tako delo.
Zakaj se vama zdi tako pomembno, da spodbujata ustvarjalno preživljanje časa v družini?
Bernardka: Ko sva postali mami, sva se večkrat spraševali, kako se lahko ukvarjaš z otrokom. Obe sva imeli bratce, sestrice, sestrične, bratrance, ampak kar naenkrat se znajdeš v novi vlogi. Najlažje je otroku prižgati risanko. Včasih ti zmanjka idej za igro z otrokom.
Karolina: Pa vendarle ni namen samo v tem, da se ti igraš z otrokom. Pomembno je, da jim omogočiš, da čim bolje preživljajo čas, saj ne moreš biti ves čas z njimi.
Kje najdeta energijo za vse, kar počneta?
Karolina in Bernardka: V kavi! (smeh)
Kako pa je videti vajin dan?
Karolina: Zjutraj je tako kot v vseh družinah, potem gre vsak na svoje, po službi pridemo vsi domov, spijemo kavo in potem delamo različne stvari, odvisno od dneva. Če se le da, ta čas preživimo skupaj. Ko pa gresta zvečer spat, pa začnem šivati in ustvarjati. Starejša hčerka gre danes na rojstni dan, pa sem ji včeraj na primer sešila tablo piši-briši. Ob večerih pa tako nastajajo še drobižnice, hlače, krila, šotori ... Nastajajo izdelki, v katere je vključenega ogromno dela. Okrog polnoči pa navadno hodim spat.
Bernardka: Jaz pa sem tak tip človeka, da zelo veliko delam ponoči. Ko gredo otroci spat, z možem povečerjava, se pogovarjava, okrog 22. ure pa se začne ustvarjanje in včasih traja tudi do 4. ure zjutraj. Veliko pa se tudi sicer ukvarjam s fotografijo. Vedno mi je bilo zelo zanimivo fotografirati ljudi v realnosti in to je tudi moja želja, da družinsko fotografijo naredim drugačno, realno. To lahko dosežem le tako, da več časa preživim z družino, jih spoznam, vidim, kako funkcionirajo v resničnem življenju. Realnost je v mojem primeru navdih. Tudi poroke na nek način spadajo v okvir družinske fotografije. Fotografiram pa tudi mlade, in sicer ob kavi in tako nastanejo prav posebne fotografije.
Obe radi pojeta in sta tudi članici kvarteta Rozalije.
O tem, kakšno je kakovostno preživljanje prostega časa.
Bernardka: Treba si je vzeti čas za otroka. Ko si z njim, nisi zraven na mobilnem telefonu, ampak si res z njim. To je idealno. Meniva, da je pomembno, da se čim več časa preživi zunaj. Treba pa je otroka tudi čim več vključiti v stvari, ki jih delaš. Ko mama kuha, naj otrok kuha zraven ...
Karolina: Pomembno je tudi, da otroku ne ponudiš le igrač, ki jih kupiš v trgovini, ampak morda so kdaj igrače lahko tudi čisto preprosti pripomočki iz vsakdanjega življenja. Igrače so veliko več, kot si morda predstavljamo, zato ni tako nepomembno, kakšne so in kaj predstavljajo.
Bernardka: Če si vzameš čas za otroka, da ga opazuješ, spoznaš, potem vidiš, kdo je in kaj potrebuje in lažje veš, kaj bi z njim počel, kaj bi mu kupil in na kakšen način bi spodbujal njegove talente.
Gledate kdaj skupaj risanke?
Karolina: Ja, tudi. Sploh nismo proti in tudi imamo na primer dežnike s priljubljenimi junaki.
Bernardka: Zelo malo, ampak tudi včasih zvečer pogledamo kakšno risanko.
Kje dobita ideje za ustvarjanje, aktivno preživljanje časa z otroki?
Karolina: Od različnih ljudi, prostorov, medijev. Ni tako, da bi prav iskali, vidiš pa marsikaj in če znaš uporabiti v vsakdanjem življenju, je to to. Pa na primer naša najmlajša se zdaj odvaja pleničk in glede na to, da na dan zamenjamo kar nekaj spodnjih hlač, je najlažje, da jih kar sešijem. Kar naenkrat se potem najde veliko mamic, ki imajo podobne težave in hlačke sešijem tudi njim. Podobna je zgodba s krili.
Karolina in Bernardka: Treba je opazovati svet okoli sebe!
Kakšna je prihodnost?
Bernardka: Ne upam si reči.
Karolina: Odvisno, morda bova živeli od BEle KAve, puščava odprte vse možnosti.
Bernardka: S službami sva res zadovoljni, imava pa tudi še druge strasti, ki bi morda lahko postale najino delo.
Kaj je tisto, kar je v življenju res pomembno?
Bernardka: Živeti.
Karolina: In pisati zgodbo.
Bernardka: Ne životariti, ampak živeti. V kakršnikoli situaciji se znajdeš, da poskušaš živeti. Seveda pridejo tudi težki trenutki, ampak je pomembno, da znaš videti lepoto in smisel tudi tega. Živeti. To je pravzaprav BEla KAva - dišeča skodelica, ki te spravi v dobro voljo po še tako naporni noči. In to vsak najbolj poseben ali najbolj navaden dan.
Karolina: In tako kot so nama drugi ljudje navdih, si želiva, da je morda tudi najin projekt komu navdih, da vidijo, da se da, le volja je potrebna.
Kaj vse še ustvarjata Karolina in Bernardka?
