"Ubožica, kako težko torbo nosiš"

Mladi člani društva IndiJanez so s tehtanjem šolskih torb v okviru projekta Naj torba ne bo borba sprožili največjo tovrstno raziskavo v Sloveniji. Po besedah vodje projekta Lee Pavrič je namen projekta preveriti preobremenjenost otrok v razvoju s pretežkim bremenom prenašanja šolskih torb in vplivati na vse deležnike k sprejemanju ustreznih rešitev.

Šolska torba je pretežka, če tehta več kot deset odstotkov telesne teže njenega lastnika.

Torbičarska rekorderka z 12-kilogramsko torbo

Pobudniki projekta so že prvi dan tehtanja šolskih torb ugotovili, da kar 84 odstotkov šolarjev nosi pretežke torbe, torej torbe, ki so težje od desetih odstotkov otrokove telesne teže. Rekorderka med njimi je nosila torbo, težko kar 12,3 kilograma.

Akciji so se v teh treh mesecih pridružili še mladinski centri v Brežicah, Radljah ob Dravi, Zagorju ob Savi, Bistrici ob Sotli in Ormožu. Skupaj z društvom IndiJanez so stehtali torbe 515 otrok, s podatki pa potrdili ugotovitve, do katerih so se dokopali že na prvih tehtanjih.

V okviru projekta Naj torba ne bo borba so stehtali 515 šolskih torb. Izkazalo se je, da kar 81 odstotkov slovenskih otrok nosi pretežko šolsko torbo.

"Ugotovili smo, da kar 81 odstotkov otrok nosi pretežko šolsko torbo (to pomeni, da je težja od desetih odstotkov njihove telesne teže), 42 odstotkov pa celo težjo od 15 odstotkov njihove teže. Ti standardi veljajo za otroke z običajno telesno težo," je pojasnila Pavričeva.  

Vabljeni k izpolnjevanju ankete:

V društvi IndiJanez vas vabijo, da izpolnite anketo in jim pomagate pridobiti še več podatkov o teži šolskih torb.
 

Težava s šolskimi torbami ni zanemarljiva

Poudarja, da ne gre za zanemarljiv problem. "Raziskave namreč kažejo, da ima kar pet odstotkov otrok v Sloveniji deformirano hrbtenico, v osnovni šoli je takšne ali drugačne težave s hrbtenico mogoče opaziti že pri desetih odstotkih šolarjev, medtem ko se v srednji šoli ta odstotek podvoji, pri starosti 20 let pa ima težave s hrbtenico že kar 25 odstotkov ljudi. Seveda to ni izključno posledica pretežkih šolskih torb.

Foto: Thinkstock

Na to vpliva več dejavnikov od telesne teže človeka do tega, koliko časa dnevno presedi, koliko se giba, prav gotovo pa k temu svoje prispeva tudi preobremenjenost zaradi teže šolskih torb," je prepričana sogovornica iz društva IndiJanez, ki se opira na besede Ivice Flis Smaka, dr. med., specialistke fizikalne medicine in rehabilitacije iz Zdravstvenega zavoda Flis Maribor.

"Posledice so dolgoročne, to pa hudo obremenjuje zdravstveni sistem," poudarja Pavričeva.

Nekaj konkretnih ukrepov:

Starši, če ste prepoznali težavo, jo lahko omilite s preprostimi ukrepi, ki bi bodo vsaj malenkost zmanjšali težo šolskih torb.

1. Otroci naj v šolo nosijo samo tisto, kar res potrebujejo, in ne tudi tistega, kar imajo ves teden v torbi.
    
2. V šolah naj shranjujejo čim več potrebščin, šolske copate in podobno.
    
3. Najbolj primerne za nošenje so torbe s širokimi naramnicami. Primerno jim nastavite višino. Najtežje torbe so torbe s koleščki. Zaradi enakega gibanja lahko povzročijo asimetrijo hrbtenice.
    
4. Težo v torbi naj otrok razporedi tako, da so težji predmeti zloženi bližje hrbtu, lažji pa stran od telesa.

Teža šolske torbe je posledica organizacije šolskega dela, so prepričani na Zavodu RS za šolstvo.

Na zavodu za šolstvo se težave zavedajo

Z zavoda za šolstvo - iz društva IndiJanez se nanje še niso obrnili, a njihova prizadevanja poznajo iz poročanja medijev - so nam odgovorili, da se problema teže šolskih torb zavedajo, zato so skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pripravili normative in merila za znižanje teže šolskih torb, hkrati pa so že drugo leto zapored objavili priporočila za izbiro učnih gradiv.

Teža torbe je posledica organiziranja šolskega dela

Kot poudarjajo, je teža šolske torbe posledica organiziranja šolskega dela, kaže pa na sodelovanje med šolo, starši, ponudbo šolskih torb na tržišču in tehnologijo izdelave knjig, zvezkov, peresnic, športne opreme, elektronskih naprav in drugih predmetov, ki jih lahko pogosto najdemo v šolskih torbah.

Ne prezrite še:

• Slovenski športniki v slovenskih šolah

• Zakaj se v petek popoldne ne vozim na morje #kolumna Sama Ruglja

• Učitelj biologije: Lahko si trojni doktor, pa ti to pred skupino otrok nič ne pomaga #intervju

Kje so rešitve?

Prepričani so, da bi bilo nepravilno nošenje pretežke šolske torbe mogoče rešiti z boljšim in usmerjenim načrtovanjem pouka in z uporabo tehnoloških rešitev, ki so v šolah že prisotne. Sem sodijo različne naprave za prikazovanje podob ter slik na tablo, bela tabla, razredna knjižnica, učbeniki za na klop, omarice in upoštevanje ukrepov, predvsem navodil šolskega ministrstva o načrtovanju in izvedbi pouka.

Kaj je pokazala analiza šolskih torb leta 2004?

Analizo teže šolskih torb v sedmem razredu je ministrstvo opravilo leta 2004 in ugotovilo, da:

•    se teža šolskih torbic giblje od treh do devetih kilogramov, obstajajo tudi primeri, ko je masa še večja,

•    se v torbicah znajdejo učbeniki in druge knjige, ki niso na dnevnem urniku,

•    se v torbicah znajdejo različni predmeti, ki niso neposredno povezani s poukom,

•    so torbice, peresnice narejene iz različnih materialov in se že zato razlikujejo po masi,

•    so del vsebine tudi športni copati, ki prav tako prispevajo k izdatnemu povečanju mase,

•    so med najtežjimi knjigami atlasi,

•    se atlasi uporabljajo v celotnem zadnjem triletju,

•    nekatere šole oziroma učitelji obveščajo učence, katere učbenike bodo potrebovali naslednji dan,

•    nekatere šole pri pripravi urnika poskušajo predvideti maso torbic,

•    šole oziroma učitelji učencem svetujejo, da predmete, ki jih ne potrebujejo nujno za učenje doma, pustijo v posebnih omaricah ipd.

Zaradi alarmantnih ugotovitev je ministrstvo izvedlo več ukrepov: od nakupa šolskih atlasov, učbenikov za razredno knjižnico in za na šolsko klop, z Zavodom RS za šolstvo je pripravilo normative in merila za znižanje teže šolskih torbic, pripravljen pa je bil tudi poziv, naj bo tematika teže šolske torbe del vsebin prvega roditeljskega sestanka.

S poznavanjem problematike bodo starši z rednim pregledovanjem šolske torbice lahko vplivali na njeno težo, so prepričani na Zavodu RS za šolstvo.

V društvu IndiJanez se ne strinjajo s prehodom na e-učbenike. Teorija o digitalni demenci ni ravno spodbudna, opozarjajo.

Kako naprej?

Kot je povedala Pavričeva ukrepov šolstva natančno ne poznajo, vejo pa, da je eden od ukrepov šolskega ministrstva ta, da bi se izvedlo prehod na e-učbenike.

"S tem se ne strinjamo. Po teoriji o digitalni demenci mednarodno priznanega nemškega strokovnjaka na področju raziskovanja možganov, nevropsihiatra Manfreda Spitzerja je namreč znano, da se otroci, ki se učijo samo prek spleta, učijo počasneje in bolj površinsko kot tisti, ki se učijo iz knjig ali neposredno iz učiteljeve razlage, prav tako je tudi branje in dojemanje počasneje. To pomeni, da predlog ni primeren," je poudarila Lea Pavrič.

Člani društva IndiJanez bodo svoje ugotovitve v prihodnjih dneh predstavili na posebni novinarski konferenci.