Petek, 28. 9. 2018, 16.05
6 let, 2 meseca
Nekoč so tam streljali, potem hranili revne, zdaj so v tej hiši šolarji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,89
2
Nekoč je bilo v stavbi pod gradom na Streliški strelišče, nato je prostore dobila ljudska kuhinja, po zadnji prenovi v letih 2004 in 2005 pa ima tam svoje prostore waldorfska šola.
V stavbi pod Ljubljanskim gradom, kjer je imelo nekoč svoje prostore mestno strelišče, in na ulici, ki je po njem dobila tudi ime, je nekdaj delovala ljudska kuhinja z humanitarno noto. Zdaj je tam waldorfska šola.
Ljubljansko društvo ostrostrelcev sega v 16. stoletje. Po navajanjih Janeza Vajkarda Valvasorja so imeli plemiči v Ljubljani svoje strelišče, in sicer v Turjaških vrtovih, meščani pa svoje.
Novo strelišče pod gradom so po dolgih prizadevanjih začeli graditi leta 1737. Denar zanj pa so med drugim prispevali tudi zvonar Samassa in Žiga Zois, ki je bil član društva.
Danes je v stavbi na Streliški, kjer je bila nekoč ljudska kuhinja, waldorfska šola.
Novo ljubljansko strelišče s plesnimi prostori
Nastalo je na isti lokaciji, kjer je prej stalo staro strelišče v takrat že dotrajani leseni stavbi. Strelski prostori so bili v pritličju, v prvem nadstropju pa klubski. Tam so organizirali slavnostne sprejeme in plese ter prirejali kosila.
Novo strelišče so slavnostno odprli leta 1804, in sicer s slavnostnim streljanjem, ki je trajalo pet dni in ga je zaokrožil še gala ples. Dobiček od plesov, organiziranih na strelišču, pa so v tistem času namenili mestnim revežem.
Strelci so odšli s topovi, začeli so s kosili
Leta 1876 so se mestni strelci še zadnjič zbrali na lokaciji na Streliški in tam za konec uporabili topove. Od stavbe pod gradom so se poslovili, ker so novo strelišče zgradili pod Rožnikom. S čimer pa je prišlo novo obdobje za stavbo na današnji Streliški ulici.
Kupila jo je Kranjska hranilnica, kjer je nato konec 70. let 19. stoletja v pritličju stavbe začela delovati ljudska kuhinja. V njej so kot del dobrodelnega programa obroke ponujali revnim dijakom in drugim socialno ogroženim. V zgornjih nadstropjih pa so še naprej prirejali različne prireditve, in ko je leta 1887 pogorelo staro stanovsko gledališče, so bile tam nekaj časa tudi predstave.
Prostori waldorfske šole na Streliški.
Začetki ljudske kuhinje v Ljubljani
Ljudska kuhinja je nastala kot korak k izboljšanju socialnih razmer v mestu. Pobudniki in pobudnice tega humanitarnega projekta so se leta 1876 zbrali v hiši tovarnarja Avgusta Drelserja, že leto pozneje pa je kuhinja namenjena ogroženemu prebivalstvu odprla svoja vrata. Sprva je oskrbovala le mestne reveže, pozneje pa se je na pobudo duhovnika, pisatelja in zagovornika ljubljanskega dijaštva Luke Jerana preimenovala v Dijaško in ljudsko kuhinjo.
Kuhinjo je finančno močno podpirala Kranjska hranilnica, ki ji je ob ustanovitvi namenila tudi prostore v nekdanjem strelišču.
Prostori waldorfske šole na Streliški.
Vsak dan so razdelili več kot 300 obrokov
Kot piše akademičarka Tanja Žigon v svojem članku o publicistki, kritičarki in družbeno angažirani Hedwig pl. Radics-Kaltenbrunner, ki je bila ena od pobudnic in ustanoviteljic ljubljanske ljudske kuhinje, objavljenem v reviji Dve domovini, so v ljudski kuhinji revnim in delavcem razdelili okoli 300 kosil in večerij na dan. Te so ponujali po nizkih cenah, ki so ostale leta nespremenjene, revni dijaki in siromaki pa so jih dobili brezplačno.
Kosilo ob delavnikih, tudi navaja Tanja Žigon, je sestavljala juha, kuhana govedina in sezonske priloge. Ob prazniku sta bili na sporedu pečenka in močnata jed, medtem so ob slovenskih dogodkih pripravili brezplačno kosilo, kar so pojmovali kot "patriotsko dejanje".
Eden takšnih je bil obisk cesarja Franca Jožefa leta 1883 ko se je ob 600-letnici habsburške vladavine odpravil na pot po Štajerski in Kranjski ter je ob tem v Ljubljani obiskal tudi ljudsko kuhinjo. Viri pravijo, da je prav posebej pohvalil juho, še dogodke iz 19. stoletja v omenjenem članku navaja avtorica Žigon.
Ljudska kuhinja se je razširila
Leta 1907 je stavbo na Streliški kupila zadruga Ljudski dom. Objekt so prezidali za namene uporabe različnih katoliških prosvetnih organizacij, pritličje pa je še naprej pripadalo Dijaški in ljudski kuhinji. Še temeljiteje je do prostorskih sprememb prišlo leta 1932 po načrtih arhitekta Mesarja.
S predelavo je ljudska kuhinja pred drugo svetovno vojno dobila še več prostora, in sicer v celotnem pritličju ter deloma tudi v prvem nadstropju. V stavbi, kjer ima svoje prostore od zadnje prenove v letih 2004 in 2005 waldorfska šola, pa je ljudska kuhinja delovala do 80. let prejšnjega stoletja.
2