Neža Mrevlje

Sreda,
16. 11. 2016,
16.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,60

Natisni članek

Natisni članek

socialno podjetništvo Dunaj socialna politika dunajska socialna politika brezdomci bralni botri ranljive družbene skupine

Sreda, 16. 11. 2016, 16.00

7 let, 1 mesec

Mesto, v katerem nikomur ne bo treba prezimiti na ulici

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,60

Foto: Getty Images

Na Dunaju, ki je bil letos po Mercerjevi lestvici po kakovosti življenja že sedmič prvak med 230 velemesti, se ob trajnostnem razvoju, kulturni ponudbi in izobraževanju na različnih ravneh posvečajo tudi socialni politiki.

Dunajsko bralno botrstvo, socialna gastronomija in oskrba brezdomcev so le nekateri projekti lokalne mestne politike na področju sociale.

Bralni botri

Medgeneracijsko sodelovanje, vključevanje in aktiviranje starejših ter pomoč otrokom so družbeni učinki, ki jih prinaša bralno botrstvo v avstrijski prestolnici.

Dunajski mestni šolski svet želi v sodelovanju z organizacijo Wiener Hilfswerk s projektom bralnih botrov že od šolskega leta 2009/2010 krepiti željo po branju pri otrocih. Aktivno podpirajo tiste s težavami pri branju, pomagajo jim starejši.

V projekt je zdaj vključenih tisoč botrov, čeprav je povpraševanja še več. Projekt izvajajo tako, da vsakemu botru dodelijo po dva otroka. Te tako kot čtivo izberejo razredni učitelji. Za branje pravljic, slikanic, pesmi in drugega se botri in otroci dobivajo enkrat na teden za eno uro.

S ciljem vključevanja in medkulturnega dialoga pa dunajski oddelek za integracijo in raznolikost z mestnim šolskim svetom in združenjem knjigarn išče tudi botre, ki ob nemščini obvladajo druge jezike, vse tiste materne, ki jih govorijo v avstrijski prestolnici.

V restavraciji Vollpension so sodelavci mladi in upokojenci, ki si ob nizkih pokojninah lahko zaslužijo dodatek za preživetje, ob tem pa se počutijo vključene v družbo. | Foto: inwien.at V restavraciji Vollpension so sodelavci mladi in upokojenci, ki si ob nizkih pokojninah lahko zaslužijo dodatek za preživetje, ob tem pa se počutijo vključene v družbo. Foto: inwien.at

Babičino kosilo

Vollpension je dunajska restavracija s socialnim predznakom in medgeneracijskim sodelovanjem. V njej so namreč sodelavci mladi in upokojenci. Obroki, ki jih strežejo v domačem in nostalgičnem ambientu, pa so "izpod kuhalnic babic". Možnost dela tako ponujajo ranljivim družbenim skupinam, v tem primeru mladim, predvsem pa upokojencem, ki pogosto živijo na pragu revščine. Tem tako omogočajo dodaten zaslužek in aktivno vključenost v družbo.

Ob zavedanju pomena zaposlitve in dela ne samo za preživetje v materialnem, temveč tudi v psihičnem smislu, kar vpliva na samozavest, samopodobo in vključenost v družbo, tako v mestu izvajajo različne iniciative in projekte. Ranljivim družbenim skupinam ponujajo možnosti za pridobivanje delovnih izkušenj, te pa nato pripomorejo k iskanju trajnejših zaposlitev.

Dunajski hotel Magdas prav tako temelji na socialnem podjetništvu -  v njem delajo nekdanji begunci.
 | Foto: Peter Bárci Dunajski hotel Magdas prav tako temelji na socialnem podjetništvu - v njem delajo nekdanji begunci. Foto: Peter Bárci

Socialna gastronomija po dunajsko

V socialno gastronomijo je vključenih več dunajskih lokalov in restavracij. Med omenjenimi je tudi lokal Ingo, namenjen dolgotrajno brezposelnim osebam. Krčma Das Pappel zaposluje na primer ljudi z zmanjšanimi psihičnimi in kognitivnimi sposobnostmi, v hotelu Magdas pa delajo nekdanji begunci.

V okviru projekta VinziRast, ki je zastavljen širše, brezdomcem in beguncem pomagajo z nastanitvami. Te financirajo med drugim z dobičkom lokala Mittendrin, v katerem lahko delajo tudi socialno šibki Dunajčani.

Ko govorimo o dunajskih programih za družbene ranljive skupine, velja ob primerih socialne gastronomije omeniti ljubljanska lokala. Gostilno dela, kjer poklicno priložnost dobijo mladi, in Drugo violino, kjer delajo osebe s posebnimi potrebami.

Skrb za prezimovanje brezdomcev

Socialni sklad Dunaj bo letošnjo zimo povečal število prenočišč za brezdomce, da nikomur ne bi bilo treba prezimiti na prostem (fotografija je simbolična). | Foto: Socialni sklad Dunaj bo letošnjo zimo povečal število prenočišč za brezdomce, da nikomur ne bi bilo treba prezimiti na prostem (fotografija je simbolična). Socialni sklad Dunaj bo letošnjo zimo v okviru programa Dunajska oskrba za brezdomce povečal število enot za prenočevanje. Obstoječim 300 posteljam bodo tako postopoma dodali še 600 prenočišč, namenjenih brezdomcem.

Gre za inovativen evropski koncept skrbi za brezdomce, tem namesto v oskrbovalnih enotah najdejo dom v cenovno dostopnih stanovanjih z zagotovljeno pomočjo socialnih delavcev. V okviru tega projekta, imenovanega Housing-First, je tako lani našlo streho nad glavo 273 ljudi. Letos, kot kaže, jih bo še več, za kar je mesto namenilo še dodatne štiri milijone evrov.

Za pomoč ljudem, ki so brez strehe nad glavo, na Dunaju vsako leto namenijo več kot 60 milijonov evrov, letos 67 milijonov. Pomoč zajema vse od socialnega dela na ulici, svetovanja, zdravstvene oskrbe, dnevnih centrov do začasnih stanovanj in oskrbovanih trajnih nastanitev. Za prenočitev in oskrbo ali dolgoročno bivanje ponujajo 5.700 mest, pri čemer ta uporablja okoli 10 tisoč ljudi na leto.

Pomoč invalidov, brezdomcev, beguncev

Cilj programa nastanitve je, da na Dunaju to zimo nihče več ne bi bil primoran prezimiti na ulici.

Podobne aktivnosti v dunajskem socialnem skladu v obliki bivanja z oskrbo v lastnem stanovanju sicer izvajajo že od leta 2012, pri čemer se program z leti širi.

V sodelovanju s partnerskimi organizacijami dunajski socialni sklad s svojimi aktivnostmi nagovarja tudi druge ranljive družbene skupine, ob brezdomcih še invalide in begunce. Po uradnih podatkih naj bi tako na leto pomagali 120 tisoč ljudem.

Brezdomci v anketi pravijo, da se jim je življenje izboljšalo

V anketi o dunajski oskrbi za brezdomce so nastanjeni v ustanovah za matere z otroki in v socialnih stanovanjih, ki so del Housing First, v 84 odstotkih povedali, da se jim je življenje po vključitvi v te programe bistveno izboljšalo. V 92 odstotkih so z oskrbo zadovoljni, 89 odstotkov pa jih je izjavilo, da sta svetovanje in oskrba takšna, kot ju v tem trenutku potrebujejo. Rezultati ankete kažejo na uspešnost socialnega projekta, saj je ta bolj ali manj po meri njegovih uporabnikov.