Četrtek, 22. 9. 2016, 18.33
7 let, 1 mesec
500 tisoč vstopnic za nogometne tekme, 20 milijonov vstopnic …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
.. za kulturne prireditve. Na Dunaju je kultura množični fenomen, stanje na tem področju v avstrijskem glavnem mestu prikazuje vodja Oddelka za kulturo, znanost in šport mesta Dunaj Ernst Woller.
Dunaj velja za eno najhitrejše rastočih srednjeevropskih mest, tudi na račun migracij. Kako se to pozna na področju kulture?
Res je, Dunaj izredno hitro raste. V zadnjem letu se je priselilo 43 tisoč ljudi in napovedi pravijo, da bo do leta 2029 že imel dva milijona prebivalcev. Lahko rečemo, da mesto raste tudi na področju kulture, kajti ljudje, ki se priseljujejo, prinašajo tudi svojo kulturo.
Prav tako ima Dunaj tudi na kulturnem področju zelo dobro infrastrukturo. Imamo štiri opere, približno 400 gledališč, 300 razstavnih prostorov ... Kar se tiče infrastrukture, tako ne bomo rasli, se bo pa povečala udeležba na dogodkih na račun tistih, ki prihajajo na novo. Predvsem pa se bo kultura selila tudi v mestna obrobja, ki se razvijajo. Izvedli bomo raziskavo, s katero bomo ugotovili, kakšna kulturna ponudba je v katerem izmed mestnih okrožij. Na podlagi celotne slike se bomo odločili, kje in kakšne poudarke na tem področju bomo v prihodnje naredili.
Na Dunaju skušajo kulturo približati tudi socialno šibkejšim, to počnejo z vstopnico Kulturpass, ki je vezana na prejemanje socialne pomoči. Kulturpass ima 38 tisoč ljudi. Letno tako podelijo okoli 82 tisoč brezplačnih vstopnic.
Ponudba, program, promocija so le en del oblikovanja občinstva. Pri tem je namreč pomembno tudi temeljno grajenje odnosa, zavesti do umetnosti. Kako se tega lotevate na sistemski ravni, na primer v šolskem sistemu?
Kultura oz. umetnost je seveda del pouka, predvsem zdaj, ko je vedno več celodnevnih programov in otroci v šoli niso več štiri ure, temveč osem. Tako se otroci z umetnostjo in športom spoznavajo tudi na način, da v tem sami sodelujejo. Na Dunaju uvajamo tudi t. i. campuse, podobno, kar poznamo v anglosaškem prostoru. Tu se bodo otroci šolali od vrtca in do 18. leta, tako pa bodo tudi bolj celovito vključeni v kulturno ponudbo.
Kaj so še strategije, ki prav tako prispevajo k grajenju občinstva in oblikovanju odnosa do umetnosti?
Kar polovica medijskih sporočil, ki govorijo o Dunaju, so s področja kulture. 72 odstotkov turistov na Dunaj pride zaradi umetnosti oz. kulture. Ko smo spraševali prebivalce, kako zadovoljni so z različnimi področji mestne politike, so dejali, da so s kulturno politiko zadovoljni v 97 odstotkih.
Če omenim nekaj konkretnih strategij, po katerih sprašujete, je prva na primer Go for Culture. Namenjena je šolarjem poklicnih šol, ki običajno ne marajo t. i. visoke umetnosti in se kulturnih prireditev ne udeležujejo. Tako smo uvedli možnost, da vsak izmed teh dijakov lahko enkrat letno obišče kulturno prireditev po svojih izbiri.
Druga strategija je Cash for Culture, kjer je 80 tisoč evrov letno namenjeno mladim med 13 in 23 leti, ki lahko za svoje kulturne projekte na zelo preprost in ne birokratski način dobijo do tisoč evrov finančne podpore. Mladi običajno nimajo društev za prijave na razpise, zato lahko v tem primeru le vložijo prošnjo in ob osebi, ki jamči, da bodo sredstva resnično porabili za projekt, dobijo denar.
Projekt kulturnih usmerjevalk, kar so tri ženske, je začela avstrijska zveza sindikatov, in sicer s ciljem, da njihove člane spravijo v gledališča in na razstave. Pri tem gre za veliko (socialnih) strahov, ko ljudje ne vedo, kam bi šli, kako naj se vedejo in kako naj se oblečejo. Pri vsem tem jim svetujejo kulturne usmerjevalke, za kar pa mesto Dunaj namenja približno 200 tisoč evrov letno.
- v Muzeju mesta Dunaj razstava Spolnost na Dunaju,
- v Albertini razstava pointilistov,
- konec septembra v gledališču Raimund svetovna premiera mjuzikla Schikaneder. Delo govori o družini Schikaneder in o dramatičnem ozadju nastanka Mozartove Čarobne piščali.
Mi dodajamo tudi razstavo Davidove zvezde: Zvok 20. stoletja. Ta postavitev se v dunajskem judovskem muzeju posveča ustvarjalcem z judovskimi koreninami, ki so v širšem mednarodnem prostoru zaznamovali glasbo.
Dunaj je velikokrat še vedno v predstavah povezan s klasično glasbo, umetnostjo, kakšni so pred mestom izzivi za sodobno umetnost?
Dunaj je res znan po klasični glasbi, vendar obstaja veliko iniciativ in platform za sodobno umetnost. Imamo festival za sodobno glasbo Wien Modern. Prav tako je mogoče v mestu slišati ljudsko glasbo, glasbo svetov in drugo … Seveda to ne velja samo za glasbo, temveč tudi druge oblike umetnosti.
Naj omenim, da ima kar 49 odstotkov ljudi, ki živijo na Dunaju, migracijsko ozadje. Vsi ti ljudje pa s seboj prinašajo svojo kulturo in umetnost, ki jo lahko spremljamo v mestu. Na Dunaju imamo 188 narodov in 250 jezikov. Tako lahko rečemo, da je to resnično multikulturno mesto. Obstajajo uspešne oblike sodelovanja med temi različnimi kulturi.
Umetnost na odprtih javnih prostorih na Dunaju je prav tako ena od pobud mesta za dostopnost umetnosti. Avtorja umetnine na fotografiji sta Iris Andraschek in Hubert Lobnig, Gruft-Boutique, 2015.
Omenili ste kulturno oplajanje tudi na račun migracij. Torej, da begunci oz. migranti v nova okolja prinašajo svoje veščine, znanja, talente in poglede ter s tem nova okolja lahko bogatijo.
Na tem mestu bi rad nekoliko razmejil med tistimi, ki se na Dunaj priseljujejo na splošno, in begunci. Na Dunaju se več ljudi rodi, kot jih umre, zato mesto raste. V glavno mesto se priseljujejo iz drugih delov in krajev Avstrije, prav tako iz Nemčije in drugih evropskih držav. Šele potem pridejo priseljenci iz neevropskih držav in begunci.
V zadnjem letu je Avstrija sprejela 90 tisoč beguncev, Dunaj 20 tisoč, in to je dejavnik, ki ga opazimo na ulicah. Naša strategija je integracija od prve ure dalje. Kar pomeni, da jim takoj ponudimo tečaje nemškega jezika in tečaje integracije. Vsi dobijo tudi minimalno finančno podporo, če imajo status begunca. Če se odločijo za tečaj nemščine, dobijo brezplačne vozovnice za javni promet.
Kako je z brezplačnimi kulturnimi dogodki na Dunaju?
Imamo veliko prireditev, ki so brezplačne za vse, ne le za socialno šibke. Kot na primer koncerta dveh največjih orkestrov, Simfonični orkester ima 8. maja koncert na odprtem, medtem ko filharmoniki konec junija za vse igrajo na prostem. Brezplačni je tudi festival na otoku Donauinsel, ki ga v treh dneh obišče 3 milijone ljudi. Omeniti moram tudi filmski festival, ki poteka že od leta 1991 in ga letno obišče 650 tisoč ljudi.
"Dunaj je res znan po klasični glasbi, vendar obstaja veliko iniciativ in platform za sodobno umetnost. Imamo festival za sodobno glasbo Wien Modern. Prav tako je mogoče v mestu slišati ljudsko glasbo, glasbo svetov in drugo. To pa ne velja samo za glasbo, temveč tudi za druge oblike umetnosti," pravi Ernst Woller.
Imate tudi vstopnice Kulturpass, ki so namenjene socialno šibkim.
V Avstriji imamo od leta 2003 pobudo, poimenovano Lakota oz. želja po umetnosti. Akcijo spodbuja tudi mesto Dunaj in v njej tako sodeluje 208 kulturnih večjih in manjših ustanov. Vključeni tako del svojih vstopnic namenijo ljudem, ki si sicer tega ne bi mogli privoščiti. Kulturpass, ki je vezan na izkaznico o prejemanju socialne pomoči, ima 38 tisoč ljudi. Letno tako podelijo okoli 82 tisoč brezplačnih vstopnic.
Kako je z umetnostjo na odprtih javnih mestih?
Za dostopnost umetnosti si prizadevamo tudi na ta način. Že 11 let izvajamo projekt Kör - Umetnost v javnih prostorih. Temu letno namenjamo 800 tisoč evrov. Gre za nova umetniška dela, ki jih največkrat predstavimo v podzemnih železnicah. Ljudje si jih tako ogledajo, ko gredo mimo, s čimer pa se spet znebijo strahu pred vstopom v muzeje in galerije.
Dunajski metro je, če se nekoliko pošalim, najbolje obiskana galerija na svetu.
Dunaj ima približno 400 gledališč, 300 razstavnih prostorov in štiri opere. Na fotografiji je muzej Albertina.
Še vedno velja, da so kulturni dogodki na Dunaju bolje obiskani kot nogometne tekme, kar ste povedali pred časom?
Na Dunaju je kultura res množični fenomen. Tako da še vedno velja to, kar ste rekli. Za področje kulture skrbi minister na državni ravni in na mestni ravni jaz v vlogi vodje Oddelka za kulturo, znanost in zadnjih pet let tudi za šport. Rad bi poudaril, da na šport ne gledamo zviška. Tako minister kot jaz imava rada nogomet. Res pa je, da letno prodamo približno 500 tisoč vstopnic za nogometne tekme na več igriščih in pa 20 milijonov vstopnic za kulturne prireditve, vključno s kinom.
Ljubljana in Dunaj na področju kulture dobro in veliko sodelujeta?
Seveda obstajajo takšne iniciative. Sami kulturo pojmujemo zelo široko, tako da v to sodelovanje marsikaj spada. Obstajajo projekti in sodelovanja med mestoma. Prav Dunajski dnevi v Ljubljani so bili en tak primer.
Kaj je trenutno največji projekt na vašem področju na Dunaju, verjetno prenova muzeja mesta Dunaj?
Tako je, prenova muzeja mesta Dunaj je največji kulturni projekt v naslednjih štirih letih. Ne gre samo za to, da bomo tega nadgradili in ohranili zunanjo lupino, ki je spominsko zaščitena, temveč bomo znotraj te zgradili povsem nove prostore in tako dobili dvakrat več razstavnih površin. Do leta 2020 naj bi tako odprli novi muzej, pri čemer je zelo pomembno, da ta ostane na istem mestu kot do zdaj, to je na Karlsplatzu.
