Ljubezni, ki si jo izkazujemo ob valentinovem, ni nikoli preveč

Zgodovina valentinovega je zapletena in v marsičem nejasna, saj je praznik nastal zaradi svojevrstnih zgodovinskih dogodkov, v različnih deželah pa ima tudi različno vlogo in pomen. Ime je dobil po enem od Valentinov, ki naj bi jih bilo kar sedem, med njimi celo nekaj mučencev. Dva izmed njih sta godovala prav 14. februarja in morda gre celo za eno in isto svetniško osebo. Vsak od njiju ima svojo baziliko, ena stoji ob Milvijskem mostu v Rimu, druga pri mestu Terni, in obe sta bili priljubljen cilj romarjev, ki so se jima zaupali v priprošnje. Obe baziliki so dali sezidati v 4. stoletju, v stoletjih, ki so sledila, pa so se pojavili še drugi svetniki s tem imenom.

Kot je povedal etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar ter publicist Damjan J. Ovsec, se je vsebina praznika spreminjala, različni svetniki s tem imenom so se med seboj prepletali, vsi pa so bili zavetniki zoper telesne tegobe in kužna obolenja, saj ime Valentin izhaja iz latinske besede valens – zdrav, močan. "Priporočali so se mu predvsem mladoporočenci in zaljubljenci, saj so se do 2. svetovne vojne največ poročali prav v času pred pustom, ko goduje Valentin, in tako je sv. Valentin postal patron zaljubljencev, prijateljev, a tudi staršev in sorodnikov," je o izvoru praznika povedal slovenski etnolog, ki pa noče soditi, ali je praznovanje tega praznika v naših krajih sploh primerno, ampak samo pojasnjuje, kaj se okrog tega dogaja in popisuje, kako se praznovanje skozi čas spreminja. Njegova knjiga Srce moje: valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev iz leta 2003 je edinstven popis praznika, ki izčrpno popisuje ta običaj v naših krajih.

Valentin je največja zvezda v Angliji, Belgiji in Franciji

Vsekakor je na razvoj tega praznika vplivalo dejstvo, da je bil 14. februar tudi praznik rimske boginje matere Junone, zaščitnice žena, zakona in neba, dan za tem pa so obhajali praznik luperkalije ali veliki spravni in očiščevalni dan, ki je povezan s plodnostjo. V tem času so Rimljani uprizarjali nekakšno ljubezensko loterijo, ko so fantje in dekleta med seboj žrebali, kdo bo njihov izbranec. Včasih se je zgodila tudi poroka, včasih pa nekajdnevna "zveza", gotovo pa je, da je takrat vsak dobil svojega Valentina vsaj za nekaj dni. Ta šega je vplivala na razvoj srednjeveškega valentinovega v Angliji, Belgiji in Franciji.

Legendo o tem svetniku so tam najbolj izdelali in jo postopoma nadgradili. Izseljenci so praznik ponesli v ZDA, kjer so ga do skrajnosti skomercializirali in izvozili nazaj v Anglijo ter od tam po vsem svetu. Valentinovo je postalo zelo priljubljeno v 17. stoletju, najprej med plemstvom, v 18. stoletju pa je šego prevzelo meščanstvo, ki je začelo pošiljati tudi voščilnice. V 19. stoletju so si začeli podarjati šopke, sladkarije in knjige, medtem ko so bila prva valentinova darila pregrešno draga, od diamantnih prstanov do hiš. Valentinovo je bilo včasih edini dan v letu, ko je lahko tudi ženska zaprosila moškega za roko.

Pri nas so imeli najprej glavno besedo ptički

Po ljudskem izročilu pri nas je dan sv. Valentina čas, ko se pri nas ptički ženijo oziroma snubijo, kar sicer počnejo že 22. januarja na vincencijevo, ko se obrezuje trta, in potem 12. marca, na gregorjevo, ko naj bi se dejansko ženili. Ker imajo na valentinovo ptice svatbo, so starši po grmovju poskrili pecivo in razne pogače, ki so bile namenjen otrokom. "Zelo pomembno je bilo, da so šli otroci ponje bosi, pa čeprav je bilo vse zasneženo, tistih nekaj minut so morali zdržati. To pa zaradi stika z zemljo, ki je pomemben vidik plodnosti," je opozoril sogovornik.

Sv. Valentin, ki pri nas odpre ključe od korenin, napoveduje pomlad. V Beli krajini, kjer je malo toplejša klima, so ga imeli celo za prvi pomladni dan, saj se takrat včasih začenjajo opravila na vrtu. Korošci so se mu vsak dan priporočali za zdravje, ponekod na ta dan niso vpregali živine, saj je bil ta svetnik tudi zavetnik živine. Na Goriškem se je na prvo nedeljo po valentinovem začelo obdobje spomladanskih vaških praznikov. V Šmavru pri Trebnjem imajo takrat znamenito žegnanje (šagro) in tradicionalni praznik štrukljev. V Prekmurju je ohranjanje tradicije v zvezi z valentinovim še posebej živo, takrat pečejo pecivo – pogačice in ptičke, ki jih v imenu ptičev nastavljajo otrokom. Konec 20. stoletja so ob valentinovem še vedno pekli ženitovanjsko pecivo, kot ob porokah.

Valentinovo je univerzalen praznik

Valentinovo po zahodnih zgledih pa je k nam prišlo pozno, in sicer najprej v obmejne kraje. Mariborske cvetličarne so leta 1989 na valentinovo začele strankam podarjati tulipane, v Ljubljani pa so se valentinova srca v cvetličarnah prvič pojavila leta 1991. Uvažali so jih z Nizozemske. Naslednje leto so časopisi z oglasi že opozarjali na valentinovo in začeli oglaševati romantične izlete in namige za nakup daril. Takrat se je vse tudi začelo v tej obliki, kot jo poznamo danes.

Valentinovo je zaradi ljubezenske konotacije univerzalen praznik in tak praznik vedno požene korenine in se počasi razbohoti. "Vsak rad sliši, da ga ima kdo rad, uradno ali neuradno, kakor zapoveduje tak praznik, zato ima valentinovo svojo psihološko in kulturno osnovo, smisel in s tem prihodnost," odgovarja Damjan J. Ovsec in s tem utiša tudi tiste, ki so proti novodobnim praznikom. "Ljubezni in pozornosti, ki si ju izkazujemo ob valentinovem, ni nikoli preveč," je pogovor o valentinovem sklenil Damjan J. Ovsec.